Železo sodeluje pri številnih presnovnih procesih v našem organizmu, od katerih ima najpomembnejšo funkcijo pri prenosu, sproščanju in shranjevanju kisika v celicah ter uporabo kisika v nastanku celične energije. Po krvi se kisik iz pljuč v vsa tkiva in organe prenaša v rdečih krvnih celicah, eritrocitih, vezan na železo v hemoglobinu. Hemoglobin je protein, ki ima v svoji zgradbi nujno prisotno železo, nastaja v kostnem mozgu in je glavna sestavina eritrocitov. Zaradi hemoglobina je kri rdeče barve. V skeletni in srčni mišici je železo vezano na mioglobulin, ki shranjuje kisik za njihovo nemoteno delovanje. Za prenos absorbiranega železa iz krvne plazme v kostni mozeg je pomemben transportni protein transferin.
Količina železa v telesu je skrbno nadzorovana pretežno z njegovo absorpcijo, saj aktivnega mehanizma izločanja železa ni. Železo kroži v telesu v zaprtem krogu. Dnevno se ga izloči približno 1-2 mg z odluščenimi celicami prebavil, kože, z urinom in znojem.
Človeško telo vsebuje od 3,5 do 5g železa, od tega je 70% vezanega na hemoglobin v eritrocitih, 5% v mišicah, preostalih 25% pa je se ga skladišči v obliki feritina in hemosiderina v črevesnih celicah, jetrih, kostnem mozgu in vranici.
V nadaljevanju preberite:
- Vir železa v prehrani
- Slabokrvnost ali anemija zaradi pomanjkanja železa
- Simptomi in znaki anemije
- Zdravljenje anemije
- Ali je lahko železa preveč?
Poslušajte radijsko oddajo:
Vir železa v prehrani
Potrebe po železu se v določenih starostnih obdobjih med spoloma razlikujejo. Za prehranske potrebe večine zdravih odraslih ljudi je priporočen vnos železa 14 mg dnevno. Z uravnoteženo prehrano običajno zagotovimo dovolj železa. Železo je prisotno v mnogo živilih, vendar večinoma ne v visokih količinah. Povprečna dnevna količina železa v hrani je 10 - 20 mg. Največ železa najdemo v jetrih, mesu in mesnih izdelkih, stročnicah, žitih, morski hrani, temno zeleni zelenjavi in posušenem sadju. V telo se vsrka - absorbira povprečno le 10% zaužitega železa, 20-30% pa pri zmanjšanih zalogah v telesu. Na privzem železa v kri vplivajo različni dejavniki. Najbolje se absorbira železo iz mesne prehrane, kjer se nahaja v t.i. hemski obliki, težavnejša pa je absorpcija železa iz rastlinske hrane, kjer se železo nahaja v prosti obliki Fe3+. Za lažji privzem se mora le ta v prebavilih spremeniti v Fe2+, kar olajšajo vitamin C, citronska kislina in kislost želodčnega soka. Po drugi strani pa fitati ( v žitaricah, zlasti otrobi), polifenoli in tanini ( v kavi, pravem čaju, rdečem vinu) ter vnos večjih količin kalcija ( mlečni izdelki) zmanjšajo absorpcijo železa.
Pri osiromašeni prehrani in povečanih potrebah si lahko pomagamo z železo vsebujočimi prehranskimi dopolnili.
Slabokrvnost ali anemija zaradi pomanjkanja železa
Anemija ali slabokrvnost je bolezensko stanje pri katerem je zmanjšana celotne količine hemoglobina v krvi. Motena tvorba hemoglobina je posledica pomanjkanja snovi, ki so potrebne za nastajanje hemoglobina. Najpomembnejši vzroki za nastanek te vrste anemije je pomanjkanje železa, redkeje pa vitamina B12 ali folne kisline.
Anemija zaradi pomanjkanja železa je v svetu zelo pogosta. Zaradi povečanih potreb po železu so najbolj ogroženi predvsem majhni otroci in adolescenti zaradi hitre rasti, ljudje s posebnimi načini prehranjevanja in nosečnice. Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da je na svetu anemičnih 40% otrok v starosti 6 mesecev do 5 let, 37% nosečnic in 30 % žensk med 15 in 49 letom. Raven železa v telesu je lahko zmanjšana zaradi povečanih izgub z močnimi menstruacijami pri ženskah, kroničnih krvavitev, najpogosteje zaradi očitne ali prikrite krvavitve v prebavila zaradi razjed, polipov, karcinoma, hemoroidov. Anemija se lahko pojavi tudi zaradi nezmožnosti absorpcije železa pri bolnikih s celiakijo, kronično vnetno boleznijo in pri bolnikih po resekciji želodca.
Za opredelitev anemije moramo vedno opraviti laboratorijske preiskave. Osnovna preiskava je hemogram ali krvna slika, kjer se preveri koncentracijo hemoglobina, stanje eritrocitov, železa in njegovih zalog. O anemiji govorimo, ko je plazemska koncentracija hemoglobina v krvi pri moških pod 130 g/L, pri ženskah pod 120g/L ter pri nosečnicah pod 110 g/L. Ključni preiskavi za pomanjkanje železa sta koncentracija feritina v serumu (pod 10µg/L) in zasičenje transferina z železom.
Simptomi in znaki anemije
Zaradi zmanjšanega nastajanja hemoglobina je motena oskrba tkiv s kisikom. Simptomi in znaki so po eni strani posledica zmanjšanega dotoka kisika v tkiva, po drugi strani pa posledica kompenzacijskih mehanizmov organizma, ki zmanjšano količino kisika nadomesti povečanim pretokom krvi in redistribucijo krvi v organe, ki potrebujejo več kisika. Težave, ki jih ima bolnik zaradi anemije so odvisne od stopnje anemije, od hitrosti nastanka in od morebitne prizadetosti drugih organskih sistemov. Pojavijo se lahko utrujenost, slabost, razdražljivost, težka sapa pri naporih, hitro utripanje srca, glavobol, bledica kože in sluznic, razpoke v ustnih kotičkih. Bolniki pogosto uživajo večjo količino neobičajne hrane ali drugih snovi ( sladoled ali led).
Zdravljenje anemije
Anemije nikoli ne zdravimo sami, potreben je posvet z zdravnikom, ki poskuša najti in odpraviti vzrok anemije ter nadomestiti primanjkljaj železa. Zdravila z železom v obliki tablet, sirupa ali kapljic uporabljamo za zdravljenje anemije ali za zapolnitev zalog pri pomanjkanju železa, kjer se anemija še ni razvila. Zdravila, ki jih predpiše zdravnik vsebujejo do 100 mg železa v različnih oblikah. Ker se v večini primerov jemljejo na tešče zaradi težavne absorpcije železa, pogosto povzročajo prebavne težave kot so slabost, zaprtje ali driska, bolečine v želodcu in napihnjenost. Te učinke lahko zmanjšamo z uporabo zdravil po jedi, vendar se s tem zmanjša njihova absorpcija. Pozorni moramo biti pri hkratni uporabi železa z zdravili za ščitnico, osteoporozo, pri nekaterih antibiotikih, antacidih, saj lahko pomembno vplivajo na medsebojno delovanje. Prav je, da se ob izdaji zdravila na recept o pravilnem načinu jemanja in ukrepih za omilitev neželenih učinkov posvetujete s farmacevtom v lekarni. Zdravljenje anemije traja 3-6 mesecev, saj morajo najprej nastati novi eritrociti, kar običajno traja 3-4 tedne in se nato zapolniti zaloge železa.
Redko se za zdravljenje anemije uporablja intravensko železo, in sicer ob hudi anemiji zaradi pomanjkanja železa, izrazitega neprenašanja peroralnih zdravil ali večkratnega neuspešnega zdravljenja z le temi, ob boleznih prebavil, kronični ledvični bolezni..
Ali je lahko železa preveč?
Čeprav je železo nujno potrebno in količine v telesu skrbno regulirane, je lahko železo v velikih odmerkih zdravju škodljivo. Pretirana uporaba železovih dodatkov lahko povzroči zasičenost z železom, kar lahko povzroči bolečine v trebuhu, neravnovesja v prehrani, prebavne težave in celo smrt, zlasti pri otrocih. Ti dodatki pa so lahko še posebej nevarni pri ljudeh s prirojeno napako, hemokromatozo, pri kateri prebavila vsrkavajo večje količine železa kot običajno. Zavedati se moramo, da vsaka utrujenost, slabša zmogljivost še ni anemija, zato se, preden začnete jemati dodatke železa, vsekakor prej posvetujte z zdravnikom.
