Medsebojni učinki med hrano in zdravili

Najpogosteje jemljemo zdravila v obliki tablet, kapsul ali tekočin skozi usta. To je  najbolj primerna in prijazna pot za jemanje zdravil, ki pa je povezana tudi z nekaterimi neugodnimi vplivi. Jemanje zdravil skozi usta je povezano z režimom prehranjevanja in odsotnost oziroma prisotnost hrane ob jemanju zdravil ima lahko številne vplive na usodo zdravila v telesu – govorimo o medsebojnih učinkih med hrano in zdravili oziroma s tujko o interakcijah.

V nadaljevanju preberite:

• Posledice medsebojnega delovanja med hrano in zdravili
• Sestava in delovanje zdravila
• Vpliv hrane na delovanje zdravila
• Vpliv farmacevtske oblike zdravila na medsebojne učinke
• Kdaj vzeti zdravilo: na tešče, na prazen želodec, pred jedjo, med jedjo, po jedi?
• Vpliv nekaterih tekočin

Proizvajalci zdravil zato skrbno proučijo vpliv hrane na jemanje zdravila že v postopkih razvoja in izdelave zdravila. S številnimi kliničnimi preizkusi na ljudeh določijo najprimernejši oziroma najbolj varen način jemanja zdravila glede na hrano. Te ugotovitve najdemo v navodilu za jemanje zdravila, ki je priloženo vsakemu zdravilu. Zato je zelo pomembno, da upoštevamo tako pisna navodila kot tudi nasvet farmacevta, ki ob izdaji zdravila v lekarni še dodatno opozori bolnika na pravilen in varen način jemanja zdravila glede na hrano.

Sestava in delovanje zdravila

Za lažje razumevanje pomena medsebojnih učinkov med hrano in zdravili si oglejmo bistvene lastnosti zdravila. Zdravilo je sestavljeno iz zdravilne učinkovine in pomožnih snovi.

Zdravilna učinkovina je snov, ki je odgovorna za delovanje zdravila, pomožne snovi zdravilu dajejo farmacevtsko obliko, na primer: tableta, kapsula. Pomožnih snovi je veliko in  so nujno potrebne v procesu izdelave zdravila. Prispevajo lahko k boljšemu prenašanju zdravila in nenazadnje podpirajo delovanje zdravilne učinkovine.

Zdravilo, ki ga zaužijemo, je podvrženo številnim vplivom telesa. Zdravilna učinkovina, ki je vgrajena v farmacevtsko obliko, se mora najprej sprostiti iz te oblike, da je na razpolago za vsrkavanje iz prebavil v krvni obtok. To imenujemo s tujko absorpcija zdravila. S krvjo se zdravilna učinkovina prenaša po telesu ter porazdeli v različna tkiva in organe ter tako doseže mesto delovanja. Zdravilna učinkovina se že v prebavnem traktu, še posebej pa v jetrih, kemično spremeni – presnavlja v številne presnovke, ki se nato izločijo iz telesa, najpogosteje skozi ledvice.

Ko zdravilna učinkovina doseže mesto delovanja, se ponavadi veže na določeno mesto na celični membrani. To sproži v celici vrsto biokemičnih procesov, ki spremenijo njeno delovanje, kar se kaže v kliničnem učinku zdravila na telo, na primer znižanju krvnega tlaka.

Priporočila za jemanje zdravil
Zdravilo vzamemo s kozarcem navadne vode.
Upoštevajmo navodila proizvajalca zdravila glede jemanja zdravila s hrano ali brez nje.
Ob jemanju zdravil upoštevajmo navodila glede prepovedi uživanja alkoholnih pijač.
Za nasvet  o pravilni in varni uporabi zdravila povprašajte farmacevta v lekarni.

Vpliv hrane na delovanje zdravila

Hrana najbolj vpliva na sproščanje zdravilne učinkovine iz farmacevtske oblike, na vsrkavanje zdravilne učinkovine v kri in na presnavljanje zdravila. To se odraža v spremenjeni koncentraciji zdravilne učinkovine v krvi in posledično v učinku zdravila. Ti vplivi so zelo številni in jih lahko samo deloma predvidimo, ker obstajajo velike razlike med ljudmi glede na to, kako se zdravilo obnaša v telesu. Odvisni so od starosti, spola, prehranjenosti ali bolezenskih stanj posameznika. Kakšne bodo posledice teh vplivov, je odvisno še od lastnosti zdravila, predvsem od njegove terapevtske širine: to je od razlike med najmanjšo učinkovito  in največjo varno koncentracijo zdravila v krvi. Pri zdravilu, ki ima veliko terapevtsko širino, se ne bojimo resnih posledic tudi ob večjem zmanjšanju ali povečanju koncentracije zdravila v krvi. Obratno pa velja pri zdravilih z  majhno terapevtsko širino. Pri teh zdravilih že manjše spremembe v koncentraciji zdravila lahko povzročijo neučinkovitost zdravljenja ali resne neželene učinke. Pri jemanju zdravil z majhno terapevtsko širino moramo biti zato še posebno natančni pri upoštevanju navodil za jemanje.

Nekatere sestavine hrane lahko vplivajo na delovanje zdravila tudi tako, da se vežejo na mesto njegovega delovanja in bistveno spremenijo mehanizem delovanja zdravila. Posledica je neučinkovitost zdravljenja ali resni neželeni učinki zdravila. Ker za veliko večino zdravil poznamo natančen mehanizem delovanja, lahko te vrste medsebojnih učinkov predvidimo in jih tudi preprečimo z upoštevanjem  navodil za jemanje zdravil, predvsem glede uživanja določenih vrst hrane v času zdravljenja.  

Na medsebojne učinke med hrano in zdravili vplivajo tako lastnosti zdravila kot tudi čas jemanja zdravila glede na hrano in vrsta ter količina zaužite hrane.

Vpliv farmacevtske oblike zdravila na medsebojne učinke

Poznamo več vrst tablet ali kapsul, glede na to, kako se zdravilna učinkovina sprosti iz njih. Iz nekaterih oblik se zdravilna učinkovina sprosti takoj v želodcu, iz drugih se sprošča počasi in šele v tankem ali celo v debelem črevesu. Hrana različno vpliva na isto zdravilno učinkovino, vgrajeno v različne farmacevtske oblike. Zato se med sabo razlikujejo tudi navodila za jemanje zdravil glede na hrano.

Primer: tablete, ki so zaščitene proti razpadu v želodčnem soku ali gastrorezistente tablete. Glavni namen zaščitne obloge je, da  prepreči razgradnjo nestabilne učinkovine v želodčnem soku, ali da zmanjša  neugodne dražeče in škodljive učinke zdravilne učinkovine na  želodčno sluznico. Če vzamemo te vrste tablet  s hrano, se  lahko začno raztapljati že v želodcu, namesto v tankem črevesu. Posledica je neučinkovitost zdravljenja oziroma pojav neželenih učinkov na želodcu.

Zato je pomembno, da upoštevamo navodila proizvajalca glede jemanja zdravila s hrano ali brez nje  za vsako posamezno zdravilo, ki obsega tako lastnosti zdravilne učinkovine kot tudi farmacevtske oblike (tablete, kapsule, gastrorezistentne tablete…..).

Kdaj vzeti zdravilo: na tešče, na prazen želodec, pred jedjo, med jedjo, po jedi?

Čas jemanja zdravila glede na obrok hrane je zelo pomemben za doseganje najboljšega učinka zdravila, za zmanjšanje neželenih učinkov zdravila in tudi za redno jemanje zdravila. Jemanje zdravila ob obroku hrane si lažje zapomnimo, kot jemanje ob določeni uri.

Jemanje zdravila na tešče pomeni jemanje zdravila zjutraj eno uro pred zajtrkom.

Jemanje zdravila na prazen želodec pomeni jemanje zdravila eno uro pred jedjo ali dve uri po jedi.

Jemanje zdravila s hrano pomeni jemanje zdravila tik pred jedjo, med jedjo ali po jedi.

Vrsta in količina zaužite hrane vplivata na hitrost praznjenja želodca in na začetek delovanja zdravila. Jemanje zdravil s hrano, še posebno, če je trdna, mastna ali vroča, zakasni praznjenje želodčne vsebine in s tem tudi zaužitega zdravila. Če želimo hiter nastop delovanja zdravila, na primer proti bolečinam, vzamemo zdravilo na prazen želodec.

Zdravilo zaužijemo s kozarcem vode

Zdravilo vzamemo vedno z dovolj tekočine, po možnosti stoje ali sede, da zdravilo ne zaostane v požiralniku. Priporočamo jemanje zdravila s kozarcem navadne vode, ker druge vrste pijač lahko kemično spremenijo zdravilno učinkovino ali kako drugače vplivajo na delovanje zdravila.

Vpliv nekaterih drugih tekočin

Mleko vsebuje veliko kalcijevih ionov, ki z nekaterimi antibiotiki (na primer  s tetraciklini in kinoloni) tvorijo netopne komplekse, ki se ne morejo vsrkati v kri in zato je zdravljenje neučinkovito.

Pravi čaj in nekateri drugi zdravilni čaji (na primer čaj iz šentjanževke ali gloga) lahko pomembno vplivajo na delovanje zdravil. Zato že dolgo ne velja več zmotno mnenje, da kar je naravno, je neškodljivo.

Kava vpliva na zdravila zaradi kofeina in čreslovin, ki jih vsebuje. Kofein poveča neželene učinke zdravil na osrednji živčni sistem, povzroča nemir in nervozo, čreslovine se vežejo na nekatere zdravilne učinkovine in jim zmanjšajo učinek.

Alkoholne pijače povzročajo številne medsebojne učinke z zdravili, zato velja splošno priporočilo, da ob jemanju zdravil ne pijemo alkoholnih pijač. Določene skupine zdravil so še posebno izpostavljene medsebojnim učinkom z alkoholom, zato se je o resnosti neželenih učinkov nujno potrebno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.

Sadni sokovi in druge brezalkoholne pijače spremenijo delovanje zdravil predvsem zaradi svoje kislosti ali sestavin, ki vplivajo na presnovo zdravil. Sorazmerno novejša so spoznanja o vplivu grenivke in grenivkinega soka na presnovo zdravil. Ti vplivi so zelo pomembni in povzročajo resne neželene učinke  pri tistih zdravilih, ki se presnavljajo preko encimov v črevesni steni. Seznam zdravil je obsežen in zato je nujno potrebno upoštevati navodila proizvajalca oziroma farmacevta v lekarni. Pomembno je opozoriti, da grenivke ali njenega soka ne smemo uživati ves čas zdravljenja s temi  zdravili.