Alzheimerjeva bolezen predstavlja 2/3 demenc, zanjo je značilen propad možganskih celic zaradi kopičenja beljakovine beta-amiloid v možganskem tkivu. Je najpogostejša pri bolnikih nad 65 let. Demenca se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, računskih zmožnosti, učnih sposobnosti ter govornega izražanja in presoje. Običajno jo spremlja zmanjšanje sposobnosti obvladovanja čustev, socialnega vedenja ali motivacije. Demenca ni del normalnega staranja, zato je pomembno znake pravočasno prepoznati in začeti ustrezno ukrepati.
Poslušajte radijsko oddajo:
Znaki demence
Alzheimerjeva bolezen običajno počasi napreduje, zato svojci težko opazijo začetne spremembe. Pri 70-80 odstotkih bolnikov z demenco se pojavijo tudi spremembe v vedenju in doživljanju, zato se največkrat zgodi, da svojci poiščejo pomoč šele, ko se bolnik z demenco večkrat izgubi ali tava v okolici, se neprimerno vede ali postane agresiven.
Diagnoza in zdravljenje
Zgodnja diagnoza in pravočasno zdravljenje z zdravili lahko omilita simptome demence in upočasnita njen razvoj. Prvi korak je zagotovo obisk osebnega zdravnika, kateri vam bo omogočil testiranje za demenco, seveda pa lahko prvo testiranje opravite spletno. Zaznane spremembe pri osebi, lahko kažejo tudi na druge bolezni, ki so podobne demenci (infekcije, tumorji, hematomi) zato je pomembno, da se glede sprememb posvetujete z zdravnikom.
Zdravila za zdravljenje demence strokovno imenujemo kognitivni modulatorji. Na voljo so v obliki tablet, kapljic ali obližev. Uporabljajo se s ciljem zaviranja napredovanja bolezni, zato je pomembno, da bolnik z jemanjem začne pravočasno.
Preprečevanje bolezni
Demence v današnjem času še ne znamo preprečiti, lahko pa z ustreznim načinom življenja vplivamo na zakasnitev njenega začetka in hitrost razvoja. Pomembno je, da že v srednjih letih poskrbimo za miselne dejavnosti, druženje, zdravo prehrano, dovolj gibanja in dober spanec, ki nam zagotavlja, da se zjutraj zbudimo naspani in spočiti. Med spanjem se možganske celice skrčijo, posledično pa ima cerebrospinalna tekočina več prostora za splakovanje in čiščenje beta-amiloida, ki v prevelikih količinah povzroča Alzheimerjevo bolezen. Za ohranjanje spomina in kognitivnih funkcij se dokazano priporočajo učinkovine iz ginka, dodatek omega-3 maščobnih kislin, vitamina B12, vitamina D3 in antioksidantov (abigenol). Pri bolnikih s povišanimi vrednostmi lipidograma pa je odločilno redno jemanje statinov in vzdrževanje priporočenih vrednosti.
Poznano je 5 dejavnikov, ki lahko skupno do 60% zmanjšajo tveganje za razvoj demence: zdrava prehrana (MIND dieta), redna telesna vadba, normalna telesna teža, izogibanje kajenju in majhna količina zaužitega alkohola. Med vsemi ima največji učinek gibanje.
Demenca in Covid-19
Po preboleli okužbi s Covidom-19 je zaradi slabše prekrvavitve možganov in manjše oskrbe s kisikom prihajalo do poslabšanj demence pri bolnikih, pri ostalih pa je prihajalo do težav z zbranostjo in spominom (možganska megla). V takšnih primerih se je za učinkovitega izkazalo jemanje izvlečka ginka, ki izboljša prekrvitev in oskrbo možganov s kisikom ter pozitivno vpliva na možganske celice. S protivnetnim učinkom pa so učinek dopolnile omega-3 maščobne kisline.
Demenca ne izbira spola, barve kože, mej, države in lahko za njo zboli prav vsak, zato ob ustreznih preventivnih ukrepih pravočasno prepoznajmo prve znake.
.png)
