Koža je največji organ človeškega telesa, pri odraslem človeku meri njena površina od 1,5 do 1,8 kvadratnega metra in se stalno obnavlja. Omejuje naše telo in ločuje notranje organe od okolja. Je neprestano izpostavljena različnim dejavnikom iz okolja, na njej se kažejo številna normalna in tudi bolezenska dogajanja v notranjosti telesa. Človeška koža je v povprečju debela nekaj milimetrov, na vekah tanjša od milimetra, medtem ko je na podplatih je lahko debela celo en centimeter. Prve zapiske o koži in njenih obolenjih so našli že pri Babiloncih, Asircih in Egipčanih. Izraze, ki jih je v zvezi s kožnimi obolenji uporabljamo danes, jih je prvi uporabil že Hipokrat.
Grška beseda »atopic« pomeni nenavaden, »dermatitis« pa vnetje kože. Atopijski dermatitis je vnetna, srbeča in ponavljajoča se kožna bolezen. Najpogostejša je pri otrocih, lahko pa se pojavi se v vseh življenjskih obdobjih. V različnih starostnih obdobjih se pojavlja na značilnih, tipičnih predelih telesa:
- Dojenček: Pojavi se okoli tretjega meseca starosti po licih, koža okoli ust ni prizadeta. Koža je žareča, rdečica ni ostro omejena, lahko se pojavijo, mehurčki, razjede, rosenje, kraste in luščenje. Spremembe se razširijo na zgornji del trupa in dele okončin. Koža pod plenicami in v gubah je praviloma zdrava, ravno tako je zdrava koža okoli ust. Za blago obliko bolezni so značilne pordele, suhe in luščeče se plošče po licih!
- Majhen otrok: Do 4. leta starosti prevladujejo manjša srbeča žarišča na gležnjih in zapestjih, po izteznih delih okončin, pogosto je vneta koža prstov rok in nog. Vnetje se kaže kot srbeče zlivajoče se bunčice na pordeli podlagi. Koža je na srbečih mestih zadebeljena in se lušči, zaradi dolgotrajnega praskanja.
- Starejši otrok, mladostnik, odrasli: Srbeča žarišča nastajajo v pregibih velikih sklepov, prizadeta je tudi hrbtna stran rok, nog in prsti. V puberteti in pri odraslih bolnikih nastanejo še vnetne spremembe po vratu, vekah in obrazu.
Dejavniki
Ne glede na starost pacienta, je vedno prisoten močan srbež, izpuščaj, luščenje in kronični- ponavljajoč potek. Bolezen se poslabša in izboljša. Večina pacientov ima celo življenje zelo suho in občutljivo kožo. Bolezen ugotavlja vedno zdravnik, ki opravi natančen pregled in oceni izgled bolezenskih sprememb. Številne druge kožne bolezni, za katere je tudi značilno močno srbenje, so podobne atopijskemu dermatitisu. Natančnega vzroka za nastanek atopijskega dermatitisa ne poznamo, poznamo pa nekaj dejavnikov, ki vplivajo na pojavnost bolezni:
- dednost, bolezen je bolj pogosta tam, kjer ima vsa eden družinski član astmo, seneni nahod, atopijski dermatitis.
- okvarjeno pregradno delovanje kože, motnja v delovanju lojnic, koža postane suha in bolj občutljiva za delovanje dražečih snovi iz okolja,
- okužba z bakterijami, glivami in virusi,
- mehansko draženje, kamor spada tudi pretirano umivanje z agresivnimi mili.
Za atopijski dermatitis sta značilni dve fazi: akutna in mirna faza.
V akutni fazi, ko bolezen izbruhne, se uporabljajo le zdravila, ki jih zdravnik predpiše na na recept, to so mazila z zdravili, ki zmanjšajo vnetje - lokalnimi kortikosteroidi in novejšimi zdravili - pimekrolimus in takrolimus, ki tudi delujejo protivnetno. Zdravila s kortikosteroidi se morajo uporabljati po navodilih in pod nadzorom zdravnika. Pri kratkotrajni uporabi se neželeno delovanje: tanjšanje kože, rdečica, strije, sekundarna vnetja običajno ne pojavijo. Pri dolgotrajni uporabi, več kot tri tedne nepretrgano, pa je možnost pojava neželenega delovanja večja. Predvsem to velja za občutljive dele kože, dimlje, pod dojkami, pod pazduhami in včasih tudi obraz.
Praviloma se kortikosteroidi na obrazu ne uporabljajo. Ker se moramo izogibati dolgotrajni uporabi zdravil, je pomembno, da se uporabijo v zadostni količini, da vnetje umirijo hitro in nadaljujemo z uporabo negovalne kreme in mazila. Za otroke so priporočila o uporabljeni količini zdravila in si pomagamo z enoto konice prsta. To je količina kreme ali mazila, ki ga lahko stisnemo na celo dolžino zadnjega členka kazalca na roki odrasle osebe iz standardne tube s premerom 5mm. Ta količina zadošča za sprednji trup 4 do 6 mesečnega dojenčka je približno 500 mg. 
Pri otrocih in dojenčkih uporabljamo manj potentne kortikosteroide kot so hidrokortizonbutirat in alklometazon, uporabljamo jih samo na vnetnih žariščih in se izogibamo vratu in obrazu. Uporabljamo jih v zadostni količini, samo na vnetih mestih, čim krajši čas, da zmanjšamo možnost nastanka poškodb kože.
Ob uporabi kortikostroidnih mazil se vedno uporabljajo negovalne kreme in mazila, ki zagotavljajo ustrezno vlažnost kože in dodajajo lipide. Mazila nanašamo 15 minut po nanosu kortikosteroida, kreme 15 minut pred nanosom kortikostroida.
Za uporabo na obrazu, kadar kortikosteroidi niso uspešni, če bolnik ne reagira dobro na zdravljenje z njimi, se uporabljajo mazila z pimekrolimusom in takrolimusom. Imata imunomodulatorno delovanje, zmanjšata vnetje tako, da zavirata sintezo vnetnih citokinov v limfocitih. Uporabljata se lahko pri otrocih starejših od dveh let. Zdravljenje z takrolimusom ne sme biti dolgotrajno in neprekinjeno. V akutni fazi se nanaša dvakrat dnevno in čim prej preiti na enkrat dnevno, dokler se stanje ne umiri. Ko je koža še rahlo prizadeta, se lahko začne z vzdrževalnim zdravljenjem in nego. Zdravljenje z mazilom, ki vsebuje pimekrolimus mora biti čim krajše in ne neprekinjeno. Nanaša se samo na prizadete predele kože, takoj ob pojavu sprememb. Mazilo se tanko nanese na prizadete predele kože dvakrat na dan. Izboljšanje mora nastopiti v 6 tednih, sicer je zdravljenje neuspešno in ga je potrebno prekiniti. Posledica zdravljenja, oziroma zaplet zdravljenja atopijskega dermatitisa je okužba z virusom herpesa, lahko pride do sekundarne okužbe z bakterijami in glivicami. Za zdravljenje teh okužb se uporablja aciklovir in valaciklovir, ustrezni antibiotiki in protiglivična zdravila. Za zmanjšanje srbenja se uporabljajo antihistaminiki.
Kadar atopijskega dermatitisa ni mogoče obvladovati z mazili in kremami, se zdravniki odločijo za sistemsko zdravljenje z kortikosteroidi in imunomodulatornimi zdravili. Zdravljenje poteka pogosto v bolnišnici.
V mirni fazi je izjemnega pomena, da bolniki nadaljujejo s skrbno nego kože. V koži vzdržujejo primerno vlago in spodbujajo delovanje lojnic, ker tako zmanjšajo možnost vnovičnega akutnega izbruha bolezni:
Vsakodnevno skrbijo za vlaženje kože s primernimi mazili in kremami,
uporaba blagih mil, ki se lahko sperejo s kože,
kopel naj ne traja več ko 10 do 20 minut in voda naj nima več kot 32 stopinj celzija
po umivanju kože ne drgnejo ampak popivnajo,
na vlažno kožo nanesejo zaščitno kremo.
Na poslabšanja stanja lahko vpliva tudi psihični stres, zato se priporočajo tudi različne sprostitvene tehnike, kot so avtogeni trening, joga in meditacije.
Viri:
M. Lisjak,dr.med., spec. dermat., Uporabna dermatologija, Ljubljana, 2013.
V. Dragoš, dr.med., spec. dermat , Atopijski dermatitis - sodobno zdravljenje, Farmacevtski vestnik, 2006.
Odmerjanje in pravilna uporaba lokalnega kortikosteroida, Publikacija za strokovno javnost, MSD, januar 2013.
Inernet, dostop: 9.2.2016:
www.zeleni-dotik.si/atopični-dermatitis
www.lekarnar.com/clanki/atopijski-dermatitis
www.bambino.si › zdravje › bolezni
www.gorenjske-lekarne.si/si/svetovanje/farmacevtov.../atopicni-dermatiti...
wwww.pomurske-lekarne.si/tocka-zdravja/atopijskidermatitis
ww.topmedicus.si/atopijski-dermatitis
www.lekarnanaklik.si/c-75-suha-koza-atopijski-dermatitis.aspx
