Za lajšanje prehladnih težav je na voljo paleta izdelkov Galenskega laboratorija, več informacij lahko dobite v lekarni našega zavoda.
Gripa ali influenca (izraz influenca prihaja iz starih verovanj, ko naj bi bolezen povzročili neugodni astrološki vplivi oz. «influence«) je akutna virusna bolezen dihal, ki jo povzročajo virusi influence, in sicer virus influence A, B ali C. Vsi trije rodovi virusa influence se razlikujejo po antigenskih razlikah beljakovin v celičnem jedru in celičnem matriksu. Virusi influence tipa A so najverjetnejši povzročitelji epidemije in pandemije, saj pri njih lahko pride do nenadne večje spremembe genoma, t.i. antigenskega premika, kadar je celica istočasno okužena z dvema različnima sevoma virusa in se genoma prerazporedita. Na takšne večje spremembe imunski sistem ni pripravljen in okužba se hitro širi. Pri tipih B in C prihaja zaradi točkovnih mutacij le do manjših sprememb genoma, t.i. antigenskega premika.
Viruse influence tipa A razvrstimo po podtipih naprej glede na dve vrsti beljakovin kapside: hemaglutinina (oznaka HA ali H) in nevraminidaze (oznaka NA ali N). V virusih influence, ki povzročajo gripo pri ljudeh, so tri vrste hemaglutininov (H1, H2, H3) in dve vrsti nevraminidaz (N1, N2).
Postopne majhne spremembe antigenov povzročitelja so odgovorne za epidemije, ko pa prihaja v nepričakovanih časovnih presledkih do pojava povsem novih podtipov, pa so ti odgovorni za pojav pandemij.
V nadaljevanju preberite:
- Širjenje virusa influence
- Simptomi gripe se razlikujejo od simptomov prehlada
- Preprečevanje okužb z virusom influence
- Kaj je cepljenje
- Kakšni so osnovni ukrepi, da se zavarujemo pred gripo?
- Zdravljenje in obisk zdravnika
Širjenje virusa influence
Virus se prenaša s kužnimi kapljicami, ki nastanejo pri kihanju, kašljanju ali glasnem govorjenju obolelega in preko površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega za gripo (kljuke, pipe, denar, kozarci, pribor...). Za prenos virusa je torej potreben stik z obolelim (rokovanje, objemanje, poljubljanje) ali bližina do 1m ali stik z okuženo površino, kjer v sluzi virus lahko preživi več ur in ga lahko prenesemo preko sluznice ust, nosu in oči v telo.
Oboleli za gripo bi se morali zavedati, da lahko virus prenašajo med boleznijo in še 5 dni potem, ko nimajo več simptomov.
Simptomi gripe se razlikujejo od simptomov prehlada
Bolezenski znaki gripe se pojavijo po 3 – 4 dneh po okužbi, prepoznamo jih po:
- mrazenju,
- izčrpanosti,
- visoki telesni temperaturi,
- glavobolu,
- bolečinah v mišicah in sklepih,
- draženju v žrelu,
- suhem, dražečem kašlju,
- zamašenem nosu ali izcedku iz nosu,
- bruhanju (včasih),
- driski (včasih).
Neugodni znaki ponavadi minejo v 3 – 7 dneh, več tednov pa lahko trajata še kašelj in izčrpanost.
Pri gripi so možni zapleti
Ker virus influence lahko poškoduje sluznico spodnjih dihalnih poti, imajo bakterije večjo možnost prodreti do pljučnega tkiva in povzročiti pljučnico. Ta zaplet je pogostejši, a tudi nevarnejši pri starejših in kroničnih bolnikih in je neprijeten predvsem zaradi poslabšanja osnovnih bolezni. Astmatiki in bolniki z KOPB so po okužbi bolj prizadeti, redkeje se pojavijo zapleti kot so miokarditis, perikarditis, encefalitis, transverzalni mielitis, Guillain – Barrejev sindrom, sindrom toksičnega šoka in Reyev sindrom.
Preprečevanje okužb z virusom influence
Najbolj učinkovita zaščita pred gripo je cepljenje, ki je priporočljivo za vsakogar, še posebej za:
- majhne otroke (od 6 do 23 mesecev),
- starejše od 65 let,
- bolnike s kroničnimi kardiovaskularnimi obolenji, obolenji pljuč, ledvic,
- diabetike,
- osebe z imunsko pomanjkljivostjo,
- zdravljene s kemo - ali radioterapijo,
- bolnike z malignomom,
- družinske člane starejših oseb in kroničnih bolnikov,
- družinske člane majhnih otrok in dojenčkov,
- zdravstveno osebje,
- ljudi v poklicih, kjer bi bila zaradi gripe ohromljena dejavnost (šola, policija,carina...)
Zdravstveni strokovnjaki priporočajo cepljenje proti navadni in proti »novi« gripi.
Kaj je cepljenje?
S cepljenjem naš imunski sistem soočimo z napadalcem (virusom) prej, preden nas res napade in naše telo že vnaprej izgradi ustrezna protitelesa za obrambo pred njimi.
Cepivo so molekule mikroba (virusa), ki smo mu uničili strupeno delovanje, v telesu pa je sposobno sprožiti nastanek protiteles za obrambo pred resnično okužbo.
Pri preprečevanju okužb z virusom gripe je pomembna osnovna informiranost prebivalstva o nastanku, razširjenosti, poteku in zdravljenju gripe.
Vedenje je najbolj učinkovita uporaba!
Kakšni so osnovni ukrepi, da se zavarujemo pred gripo?
- Pogosto umivanje rok (vedno po kašljanju, kihanju, brisanju nosu in dotikanju površin, s katerimi je bilo v stiku veliko ljudi) – vsaj 20 sekund s toplo vodo in milom, obrišemo jih s papirnato brisačo, s katero zapremo tudi pipo,
- pri kihanju in kašljanju vedno uporabimo papirnati robček, ki ga po uporabi varno odvržemo v koš, ali kihnemo in zakašljamo v zgornji del rokava,
- če pri sebi opazimo bolezenske znake, ostanemo doma in počivamo, če se stanje poslabša, pokličemo zdravnika in se ravnamo po njegovih navodilih,
- z rokami se ne dotikamo oči, nosu in ust,
- izogibamo se telesnim stikom z ljudmi, ki imajo znake bolezni ali se zaščitimo in se ne približujemo na manj kot en meter.
Zdravljenje gripe
Simptomatsko: svetujemo zdravilne pripravke glede na trenutne moteče znake: analgetike, antipiretike, antitusike, ekspektoranse, lokalne ali sistemske dekongestive, antihistaminike, lokalne antiseptike za dražeče ali boleče žrelo,
S protivirusnimi zdravili: amantadin in rimantadin sta starejši učinkovini z delovanjem na virus influence A, katerima so dokazali precej neželenih učinkov, oseltamivir in zanamivir pa sta novejši učinkovini, ki sta učinkoviti predvsem v prvih 48 urah po nastopu znakov okužbe in delujeta tudi na virus influence B. Selektivno zavirata nevraminidazo, ki pospešuje sproščanje novonastalih virusnih delcev iz okuženih celic in dostop virusa iz sluzi do površja epitelijskih celic, s tem pa omogoči virusno okužbo drugih celic.
Oseltamivir se predpisuje za zdravljenje gripe pri otrocih (od 1 leta starosti naprej) in odraslih, posebno naj bodo pozorni bolniki, ki so občutljivi na zdravila ali imajo obolenje ledvic. Opozarjamo tudi na možne neželene učinke zdravila, kot so glavobol, slabost, bruhanje, driska ali bolečina v želodcu, ki pa po prvem odmerku ponavadi popustijo. Manj pogosti neželeni učinki so občutek polnosti v zgornjem delu trebuha, krvavitev v prebavilih, bronhitis, okužbe zgornjih dihal, omotica, utrujenost, nespečnost, reakcije na koži, motnje jetrnih funkcij, motnje vida in nenormalen ritem srca.
DODATNI UKREPI PRI ZDRAVLJENJU GRIPE: bolniki naj ostanejo doma in počivajo, uživajo tople napitke, lahko hrano, skrbijo za vlažno okolje zaradi prizadetih sluznic zgornjih in spodnjih dihal ter za redno zračenje prostorov.
Kdaj svetujemo obisk pri zdravniku?
- pri bolnikih, ki so starejši od 65 let,
- pri dojenčkih, majhnih otrocih,
- nosečnicam in doječim mamicam,
- kadar trajajo simptomi več kot 7 dni,
- če povišana telesna temperatura traja več kot 3 dni,
- pri težkem dihanju in požiranju,
- pri hujših bolečinah pri požiranju, ki trajajo več kot 3 dni,
- pri kašlju, ki se ne umiri po 7 dneh,
- pri glavobolu in bolečinah v predelu sinusov,
- pri bolečinah v ušesih.
