Napenjanje je neprijetnost, ki je večinoma posledica funkcionalnih motenj v prebavilih in le redko so v ozadju organske bolezni kar zdravnik izključi z diagnostičnimi postopki. Napenjanje ljudje doživljajo različno - kot napetost ali nelagodje v trebuhu, spuščanje vetrov, spahovanje, blažje bolečine, povečan obseg trebuha ali pa kar kombinacijo vsega. Pojavi se lahko takoj po obroku ali šele kasneje; v prvem primeru gre najverjetneje za motnjo na nivoju želodca, v drugem pa na nivoju črevesja. Za povprečnega človeka je normalno da spušča vetrove do 20x dnevno.
Spodaj preberite o vzrokih za napihnjenost in o sampomoči ali poslušajte radijsko oddajo na Radio Celje:
Vzrok
Vzrok za napihnjenost je:
- najpogosteje povezana z živili, ki spodbujajo nastajanje vetrov ali vsebujejo sestavine, na katere smo preobčutljivi. Obstajajo pa še drugi vzroki:
- prenajedanje in prehitro prehranjevanje, pri katerem skupaj s hrano pogoltnemo zrak;
- povečanje telesne teže;
- hormonske spremembe pri ženskah, ki lahko pogosto povzročijo napenjanje pred ali med menstruacijo, menopavza;
- refluks, stresne situacije in neprijetna čustva.
V drugih primerih je lahko napihnjenost posledica resnejših bolezenskih stanj, kot so: kronična obolenja, npr. sindrom razdražljivega črevesja ali Crohnova bolezen; laktozna intoleranca ali celiakija; različne vrste raka; nekatera zdravila (nesteroidna protivnetna zdravila, statini, antimikotiki, odvajala); vnetje; zapora črevesa ali mehurja. Nekateri bolniki pa trpijo za visceralno občutljivostjo (pretiran odziv na normalno količino vetrov v prebavnem traktu).
Napenjanje lahko povzroči socialno zadrego, ki je velikokrat glavni razlog, da ljudje poiščejo zdravniško pomoč. Ob prisotnih določenih simptomih (slabost, izguba apetita, velika izguba teže v kratkem času, stalne ali hude bolečine v želodcu, svetla kri v blatu, temno blato, driska, bruhanje, vročina) pa je obisk zdravnika nujen.
Napihnjenost je lahko sicer zelo neprijetna, a največkrat popolnoma nenevarna težava. Z zdravim načinom življenja in spremembo prehrane jo lahko ublažimo in marsikdaj tudi odpravimo. Pomembno pa se je zavedati, da se ljudje na iste ukrepe različno odzivamo, zato je pri odkrivanju učinkovitih metod včasih potrebna velika mera potrpljenja.
Samopomoč
Pri obvladovanju te težave lahko največ naredimo sami:
- z izboljšanjem prehranskih navad (čas za obrok),
- izogibanjem živilom, ki napenjajo (večina živil, ki vsebujejo ogljikove hidrate, koncentrirane maščobe, mleko in mlečni izdelki, stročnice, škrobnata živila, temno pivo, rdeče vino, kofein, gazirane pijače, prekomerne količine vlaknin ali sladkornih alkoholov),
- skrb za redno prebavo (odvajanje 1x dnevno, na prebavo blagodejno vpliva mineralna voda Donat),
- izogibanje situacijam, ko prihaja do nezavednega zaužitja zraka (prehitrem in nezadostnem žvečenju hrane, hitrem pitju, žvečenju žvečilnih gumijev, kajenju, lizanju bonbonov ali lizik, pitju gaziranih pijač, uporabi neustrezne zobne proteze, hiperventilaciji ali kot odziv na stres)
- in redno telesno dejavnostjo.
Včasih pa predlagane spremembe niso dovolj, zato je smiselno poseči po probiotikih, dodatku encimov za boljšo prebavo (npr.laktaze ob težavah z mlečnimi proizvodi, alfa-galaktozidazo, ki pomaga izboljšati prebavo ogljikovih hidratov), zdravilnih zeliščih (uživanje ingverja, zeliščnih čajev ali peroralnih kapljic iz komarčka, janeža, kumine, melise, poprove mete) ali pa jemanje vezalcev plinov (medicinsko oglje, simetikon, silicijev gel).
