Je vsak povišan krvni tlak hipertenzija?

Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na stene žil odvodnic (arterij) in omogoča pretok krvi po telesu ter s tem preskrbo celotnega organizma s kisikom in hranili. Pri zdravem človeku ta tlak znaša manj kot 130/85 mmHg (milimetrov živega srebra), pri čemer je zgornji (sistolični) tlak najvišji izmerjen tlak v žili med skrčenjem srčne mišice in spodnji (diastolični) tlak najnižji izmerjen tlak med dvema srčnima utripoma, ko srce počiva.

V nadaljevanju preberite:

• Ali je visok krvni tlak nevaren?
• Moj krvni tlak je povišan, ali imam hipertenzijo?
• Kako si lahko pomagam sam?
• Kako naj si merim krvni tlak?
• Se bo moj krvni tlak sam znižal?
• Zdravnik mi je predpisal zdravila, kaj pa zdaj?
• Katera zdravila za hipertenzijo poznamo?
• Zakaj nimam predpisanih enakih zdravil kot moj prijatelj?
• S katerimi »naravnimi« pripravki si lahko pomagam?

Poslušajte radijsko oddajo: 

Ali je visok krvni tlak nevaren?

Dolgotrajno povišan tlak nad dogovorjeno mejo 140/90 mmHg poškoduje žilne stene in povzroča njihovo bolezensko preoblikovanje (ateroskleroza) ter okvari srčno mišico. Takrat govorimo o bolezni – arterijski hipertenziji, ki vodi v razvoj kronične ledvične bolezni, srčnega popuščanja, možganske kapi in srčnega infarkta. Visok krvni tlak ne boli in posamezniku (dokler ne pride do zapletov) večinoma ne povzroča nobenih težav, zato ga brez rednih meritev mnogokrat spregledamo in ga imenujemo »tihi ubijalec«. Višji kot so tlaki, večje je tveganje za pojav zdravstvenih zapletov.

Moj krvni tlak je povišan, ali imam hipertenzijo?

Vsak izmerjen tlak nad dogovorjeno mejo ne pomeni nujno bolezni, ki jo imenujemo arterijska hipertenzija. Krvni tlak je lahko trenutno povišan v stresnih situacijah, denimo ob intenzivnem športu, bolečini ali ko smo čustveno vznemirjeni, kar še ne pomeni bolezenskega stanja. So pa pogosti sunki visokih tlakov na dolgi rok nezaželeni, saj vodijo v bolezensko preoblikovanje srčno-žilnega sistema. Zato je pomembna dolgoročna urejenost krvnega tlaka in spremljanje le-tega.

Kako si lahko pomagam sam?

Najpomembnejši način za preprečevanje naraščanja krvnega tlaka je ohranjanje zdravega življenjskega sloga, ki vključuje izogibanje pitju alkohola, opustitev kajenja, redno telovadbo, zmanjšanje vnosa soli, povečanje vnosa svežega sadja in zelenjave, vzdrževanje normalne telesne mase in obvladovanje stresa.

Kako naj si merim krvni tlak?

Za domačo uporabo so primerni klasični elektronski merilniki krvnega tlaka, ki jih lahko kupimo v lekarni ali specializirani prodajalni. Ob nakupu farmacevta poprosite za brezplačno knjižico Dnevnik meritev krvnega tlaka, v katero lahko zapisujete meritve in spremljate potek svoje bolezni. Če jemljete zdravila za hipertenzijo, priporočamo dve meritvi na dan, vsakokrat ob istem času in na enak način, to je zjutraj, po tem ko vstanete, ter zvečer pred večerjo. Pol ure pred meritvijo ne jejte, ne pijte prave kave, ne kadite in ne uživajte alkohola. Krvnega tlaka si ne merite takoj po telesnem naporu ali zaužitju zdravil. Pred meritvijo krvnega tlaka 5 minut počivajte v udobnem sedečem položaju z nogami na tleh.

Med meritvijo mirujte, ne govorite in ne počnite ničesar drugega, razen sproščanja. Manšeto merilnika namestite na ustrezno mesto na levi roki v višini srca (priporočamo uporabo aparata z manšeto na nadlakti), cevka iz manšete naj poteka po notranji strani komolca. Roko sprostite in položite v udoben položaj ter z drugo roko pritisnite gumb na aparatu. Po opravljeni meritvi v dnevnik zapišite datum in čas merjenja, vrednost krvnega tlaka, srčnega utripa ter morebitne posebnosti tistega dne. Ob pregledu pri zdravniku mu pokažite dnevnik.

Se bo moj krvni tlak sam znižal?

Najučinkovitejši način za preprečevanja naraščanja krvnega tlaka, ki je hkrati najtežji, je sprememba življenjskega sloga v bolj zdravega. Ko je hipertenzija enkrat prisotna in nam zgolj z zdravim načinom življenja več ne uspe, se tlak sam po sebi ne bo znižal. Hipertenzije ne moremo »pozdraviti«, lahko jo le »uredimo« z rednim jemanjem zdravil in zdravim načinom življenja ter spremljamo njen dolgoročni potek z merjenjem.

Zdravnik mi je predpisal zdravila, kaj pa zdaj?

Zdravila za zniževanje visokega krvnega tlaka, ki nam jih je prepisal zdravnik, moramo jemati redno, večinoma doživljenjsko ter ob tem spremljati urejenost hipertenzije z rednimi meritvami. Zdravil za hipertenzijo nikoli ne jemljemo samo občasno ali po potrebi, temveč redno po navodilu zdravnika. Z jemanjem zdravil nadaljujemo tudi, ko je tlak normalen in jih brez posveta z zdravnikom ne opuščamo. Relativno novo na področju hipertenzije je zgodnejše uvajanje kombinacije več zdravil hkrati (ali več učinkovin v eni tableti), s katerimi učinkoviteje in hitreje znižamo tlak na priporočeno vrednost.

Katera zdravila za hipertenzijo poznamo?

Zdravila za zniževanje krvnega tlaka sodijo v različne skupine s skupnim ciljem – spraviti vrednosti krvnega tlaka znotraj priporočenih meja. V grobem jih lahko razdelimo v pet velikih skupin. Poznamo zdravila, ki tlak znižajo tako, da odvajajo vodo iz telesa (diuretiki), to so denimo torasemid, furosemid, indapamid in spironolakton. Drugi ga znižujejo tako, da zmanjšajo hitrost srčnega utripa, to so zaviralci adrenergičnih receptorjev beta (bisoprolol, atenolol, metoprolol, karvedilol, nebivolol). Tretji tlak znižajo tako, da širijo in sprostijo velike žile (zaviralci kalcijevih kanalčkov), to so amlodipin, verapamil in diltiazem. Četrti preprečujejo zadrževanje vode v telesu in sprostijo napetost žil, to so ACE-zaviralci (enalapril, perindopril, ramipril) in antagonisti angiotenzina II (telmisartan, valsartan, kandesartan). Drugi antihipertenzivi so denimo doksazosin in klonidin.

Zakaj nimam predpisanih enakih zdravil kot moj prijatelj?

Zdravnik se na podlagi bolnikovih značilnosti in pridruženih bolezni odloči, katero zdravilo bo za posameznika najprimernejše in kakšne so ciljne vrednosti njegovega krvnega tlaka. Izbor zdravila je odvisen od mnogih dejavnikov (starost, spol, rasa, dejavniki tveganja, pridružene bolezni, prenašanje, druga zdravila) in je individualno prilagojen bolniku. Zato ni nujno, da bodo ljudje z enako povišanimi tlaki imeli istočasno uvedena zdravila, niti da bodo dobili enaka zdravila ali število le teh.

S katerimi »naravnimi« pripravki si lahko pomagam?

Farmacevti lahko ob povišanem krvnem tlaku svetujemo jemanje prehranskih dopolnil. Izvleček česna ima blagodejen vpliv na žilno steno in nivo maščob v krvi. Dodatek omega-3 maščobnih kislin je koristen za normalno delovanje srčno-žilnega sistema. Zadosten vnos magnezija lahko pripomore k zmanjšanju tveganja za nastanek hipertenzije. Koencim Q10 kot antioksidant ščiti žilno steno in podpira energijsko presnovo v celici. Pred nakupom je nujen posvet s farmacevtom, ki bo ocenil primernost prehranskega dopolnila za posameznega pacienta.

Brez recepta so v lekarnah na voljo čaji iz zdravilnih rastlin, ki vsebujejo liste in cvetove gloga, liste divje oljke, zeli njivske preslice, zeli bele omele, korenine zdravilne špajke (baldrijana) in liste navadne melise. Kombinacija zelišč v čaju povečuje moč krčenja srčne mišice, izboljšuje njeno prekrvavitev, povečuje izločanje urina ter deluje pomirjevalno. Zdravilna zelišča uporabljamo le pri blago povišanem krvnem tlaku, ko zdravljenje z zdravili še ni potrebno.