O ljudskem izrazu »vročini« oz. povišani telesni temperaturi ali hipertermiji govorimo, če izmerjena telesna temperatura preseže naslednje vrednosti:
- pri odraslih: podpazdušno 37,0°C, v zadnjiku 37,8°C, v ustih 37,5 °C in v ušesu 38 °C.
- pri otrocih pa podpazdušno 37,2°C, v zadnjiku 38°C, v ustih 37,5 °C in v ušesu 38 °C.
Povišana telesna temperatura ni bolezen, ampak je obrambna reakcija organizma, ki jo lahko izzovejo različni dejavniki, imenovani pirogeni. To so največkrat sezonski virusi, lahko so različne bakterije, ali pa drugi telesu ne prijazni dejavniki. Vdor pirogenov v organizem sproži aktivacijo imunskega sistema, posledično pa zvišanje telesne temperature. Povišana telesna temperatura nato spremeni ugodno razmnoževalno okolje za pirogene. Za nekatere že sam dvig telesne temperature izzove njihovo smrt. Hkrati se ob dvigu telesne temperature zniža serumska koncentracija železa, bakra in cinka, ki so nujno potrebni elementi za rast in razmnoževanje pirogenov. Telesna temperatura tako bistveno pripomore h krajšemu poteku bolezni.
V nadaljevanju preberite o:
- Vzroki povišane telesne temperature
- Kaj je termoregulacija?
- Kdaj k zdravniku?
- Kako znižujemo povišano telesno temperaturo?
Ali poslušajte radijsko oddajo: Kaj je "vročina"?
Vzroki povišane telesne temperature:
Največkrat so razlogi za povišano telesno temperaturo akutne virusne okužbe (prehladi, okužbe žrela, dihal, ušes). Sledijo bakterijske okužbe, poškodbe tkiv, pri otrocih pa tudi rast zobkov in cepljenje.
Kaj je termoregulacija?
Telesna temperatura se tekom dneva spreminja. Najnižja je okrog 6. ure zjutraj, najvišja pa med 16. in 18. uro popoldan. Telesno temperaturo nadzoruje center v naših možganih, ki se imenuje hipotalamus. Proces uravnavanja telesne temperature imenujemo termoregulacija.
Ko v telo vdrejo pirogeni, se tako v hipotalamusu sproži signal za dvig telesne temperature nad normalno vrednost. Oddajanje toplote iz telesa več ni enako njenemu nastajanju. Naraščanje telesne temperature občutimo kot drgetanje, ježenje, mrzlico.
Ko se telesna temperatura izenači z nastavljeno temperaturo v hipotalamusu, postane koža topla, vlažna in rdeča. Organizem v stanju povišane telesne temperature hitreje izgublja tekočine in soli, srce deluje pospešeno, hitrejše je dihanje. Lahko je prisoten glavobol, omotičnost, zaspanost,... Pri telesni temperaturi nad 41 °C obstaja resna nevarnost možganskih poškodb (pregrevanje v avtomobilu!), ki lahko vodijo v smrt.
Ko pa pirogeni oslabijo ali zaužijemo zdravilo za zniževanje telesne temperature ali izvajamo druge oblike ohlajanja organizma, prične telesna temperatura padati. Koža postane hladna, telo se znoji, telesna temperatura pade.
Če povzamemo: »vročina« ni bolezen in sama po sebi zdravemu človeku ni nevarna. Običajno predstavlja le enega od bolezenskih znakov osnovne bolezni. »Vročina« je del obrambnega mehanizma organizma in pripomore h krajšemu poteku okužbe oz. bolezni.
Kdaj k zdravniku?
K zdravniku napotimo odraslo osebo v primeru, ko ima povišano telesno temperaturo več kot 40°C ali ko povišana telesna temperatura traja več kot tri dni ali če so prisotni morebitni drugi simptomi poslabšanja bolezenskega stanja (dehidracija, pospešeno dihanje in bitje srca, zmanjšano uriniranje, zmedenost,...).
Vedno je potreben obisk zdravnika, če ima povišano telesno temperaturo nad 38°C dojenček ali če otrok kaže znake prizadetosti (dehidracija, pospešeno dihanje in bitje srca, odsotnost solz, zmedenost, izpuščaji,...) ali pa se pojavijo vročinski krči.
Kako znižujemo povišano telesno temperaturo?
Povišane telesne temperature pri drugače zdravih bolnikih praviloma ne znižujemo, dokler ne doseže 38,5°C, saj pirogeni tako hitreje oslabijo in je potek osnovne bolezni krajši. Izjema so kronični bolniki, dojenčki in otroci z vročinskimi krči.
Povišano telesno temperaturo lahko znižujemo na več načinov:
- z ustreznimi zdravili ali
- z ne farmakološkimi ukrepi.
Skupina zdravil za zniževanje telesne temperature so antipiretiki. Prva izbira v tej skupini so zdravila z zdravilno učinkovino paracetamol. Sledijo zdravila z dodatnim protivnetnim učinkom kot so: acetilsalicilna kislina, ibuprofen, naproksen,… Zdravila so lahko v različnih oblikah (tablete, praški, šumeče tablete, sirupi, svečke). Izberemo tisto, ki je za pacienta najustreznejša.
Pomembno je, da bolnik s povišano telesno temperaturo uživa dovolj tekočine, ni preveč oblečen in je v ustrezno prezračenem prostoru s primerno temperaturo (21-22 °C). Cilj zniževanja telesne temperature je torej izboljšati bolnikovo počutje, skrajšati trajanje bolezni in preprečiti njene morebitne zaplete.
Telo pa lahko ohlajamo tudi na druge načine:
- s hladnimi obkladki,
- z mlačnimi kopelmi.
Če telo ohlajamo s hladnimi obkladki, zajamemo čim večjo površino telesa (čelo, roke, noge, prsni koš in trebuh). Ko obkladek ne hladi več, ga zamenjamo z novim. Za pripravo mlačne kopeli v kad nalijemo vodo s temperaturo enako izmerjeni povišani telesni temperaturi organizma. Nato počasi dolivamo po pol litra hladne vode, tako da vodo v petih minutah ohladimo na 32°C. Tako se bo telo ohlajalo skupaj z vodo.
