Holesterol je maščobi podobna snov, ki se nahaja v vsaki telesni celici. Telesu je nujno potreben, saj je gradnik celičnih membran ter ima vlogo pri nastanku nekaterih hormonov in vitamina D. Neravnovesje koncentracije holesterola v krvi je lahko problematično.
Maščobe (lipide) v krvi predstavljajo holesterol in trigliceridi. Kadar je koncentracija krvnih maščob zvečana, govorimo o hiperlipidemiji. Če so povišane vrednosti holesterola, gre za hiperholesterolemijo, če so povišani trigliceridi, pa za hipertrigliceridemijo.
Ker so holesterol in trigliceridi v vodi netopni, se za prenos s krvjo po telesu nahajajo v obliki lipoproteinov. To so proteinski delci z vezanim holesterolom, trigliceridi in fosfolipidi. Poznamo dve vrsti lipoproteinov. LDL (“slab”) holesterol predstavljajo lipoproteini nizke gostote, ki prenašajo holesterol iz jeter do tkiv, kjer se holesterol odloži. HDL (“dobri”) holesterol so lipoproteini visoke gostote, ki so odgovorni za odnašanje holesterola iz tkiv v jetra, kar si lahko predstavljamo kot “čiščenje” žil. Seštevek vrednosti LDL in HDL holesterola v krvi imenujemo skupni holesterol. Iz maščobnih kislin, ki jih zaužijemo s hrano, naša jetra proizvedejo trigliceride. Trigliceridi v telesu skladiščijo neporabljeno energijo iz hrane v obliki maščobnih zalog.
V nadaljevanju preberite:
- »Dobri« in »slabi« holesterol
- Zakaj je zvišana raven holesterola v krvi nevarna?
- Ciljne vrednosti holesterola
- Kako znižati povišan holesterol?
- Zdravila
»Dobri« in »slabi« holesterol
Priporočljivo je, da imamo škodljivega LDL holesterola v krvi čim manj, koristnega oz. zaščitnega HDL holesterola pa čim več, saj se tako zmanjša tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. LDL holesterol se lahko začne kopičiti v žilni steni in jo s tem oži.
Zožena žila pomeni moteno prekrvavitev in nevarnost za nastanek strdka, kar se lahko izrazi kot angina pektoris, srčni infarkt, možganska kap, arterijska bolezen nog ali pljučna embolija.
HDL holesterol skrbi, da se odložen holesterol odstranjuje iz žilne stene, se prenaša v jetra in se z žolčem odstranjuje iz organizma. Zato ima HDL holesterol zaščitno vlogo pri razvoju srčno-žilnih bolezni.
Zakaj je zvišana raven holesterola v krvi nevarna?
Ob hiperholesterolemiji se holesterol začne kopičiti v žilni steni, kar je pomemben dejavnik za razvoj ateroskleroze in nastanek srčno-žilnih zapletov.
Najpomembnejši dejavniki za razvoj srčno-žilnih bolezni so zvišana raven skupnega holesterola, zvišana raven holesterola LDL, zvišana raven trigliceridov, znižana raven holesterola HDL, zvišan krvni tlak, dednost, kajenje, debelost, telesna nedejavnost, sladkorna bolezen in stres.
Ciljne vrednosti holesterola
Pri srčno-žilno zdravih posameznikih velja splošno pravilo 5-3-2-1: skupni holesterol naj bi bil pod 5 mmol/l, LDL holesterol pod 3 mmol/l, trigliceridi pod 2 mmol/l, HDL holesterol pa nad 1 mmol/l.
Pri posameznikih, ki so ogroženi za srčno-žilne zaplete, so ciljne vrednosti nižje. Pri posameznikih z zelo veliko srčno-žilno ogroženostjo (denimo sladkorni bolniki z okvaro ledvic, kadilci z družinsko hiperholesterolemijo) naj bi bil LDL holesterol nižji od 1,4 mmol/L, pri čimer si prizadevamo na vsaj 50 % znižanje vrednosti LDL holesterola glede na izhodiščno vrednost (pred zdravljenjem). Pri bolnikih, ki so kljub zdravljenju utrpeli srčno-žilni dogodek, si prizadevamo za znižanje LDL holesterola pod 1,0 mmol/L.
Pri posameznikih z veliko srčno-žilno ogroženostjo (npr. urejeni sladkorni bolniki, ki nimajo okvare ledvic, družinska hiperholesterolemija brez drugih dejavnikov tveganja) si prizadevamo za znižanje LDL holesterola pod 1,8 mmol/L in znižanje za vsaj 50 % glede na izhodiščno vrednost.
Pri posameznikih z zmerno srčno-žilno ogroženostjo (npr. mladi sladkorni bolniki brez drugih dejavnikov tveganja) je terapevtski cilj znižati vrednosti holesterola pod 2,6 mmol/L.
Kako znižati povišan holesterol?
HDL holesterol najbolj učinkovito zvišujemo s telesno dejavnostjo (šport, telovadba). Svetujemo vsaj 30 minut zmerne aerobne telesne dejavnosti dnevno.
LDL holesterol znižujemo z načeli zdravega življenjskega sloga. Svetujemo mediteransko dieto z veliko zelenjave in vlaknin (vsaj 40 g/dan). Maščobo v telo vnašamo pretežno v obliki nenasičenih maščobnih kislin (zelo malo nasičenih, trans maščobnih kislin ne). Uporabljamo predvsem rastlinske maščobe (olivno olje), izogibamo se mastnega mesa. 35 % energije naj bi pridobili iz dobih maščob, 20 % iz beljakovin, preostanek pa iz sestavljenih ogljikovih hidratov. Svetujemo dodatek omega-3 maščobnih kislin k prehrani.
Zdravila
LDL holesterol najbolj učinkovito znižujejo zdravila, ki jih imenujemo statini (npr. atorvastatin, rosuvastatin, simvastatin, pravastatin). Če statini niso (dovolj) učinkoviti, za zniževanje LDL holesterola kombiniramo zdravilo ezetimib, ki zavira vsrkavanje holesterola iz črevesja v telo. Povišane vrednosti trigliceridov in LDL holesterola znižuje zdravilo fenofibrat. Novejša zdravilo za zniževanje LDL holesterola pri hudih družinskih hiperholesterolemijah so zaviralci beljakovine PCSK9, to so evolokumab, alinokumab ter inklisiran.
