Venska tromboza je delna ali popolna zamašitev ene ali več ven s strdkom. Strdki v venah so največkrat posledica povečane nagnjenosti krvi k strjevanju oziroma upočasnjenega krvnega pretoka po veni.
V nadaljevanju preberite:
Dejavniki tveganja Cilj zdravljenja Preventiva Kompresijska terapija Zdravila
Dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja za vensko trombozo so:
- nosečnost,
- jemanje hormonskih kontracepcijskih tablet,
- kajenje cigaret,
- prekomerna telesna teža (bolezenska debelost),
- rakave bolezni (rak trebušne slinavke, pljuč in črevesja),
- mirovanje zaradi bolezni ali poškodbe in staranje (po 70. letu starosti tveganje strmo narašča).
Razdelitev glede na mesto tromboze:
Površinski tromboflebitis, pri tem gre za trombozo površinske vene, in vensko trombozo, pri kateri je s strdkom zamašena globoka vena.
Površinski tromboflebitis je posledica vnetnih sprememb žilne stene, ki nastanejo v okolici strdka. Prizadeta vena je:
- zadebeljena,
- boleča,
- okolna koža je pordela in vneta.
Zdravljenje je omejeno na dajanje protibolečinskih zdravil. Bolnikom s površinskim tromboflebitisom na spodnjih udih mirovanje odsvetujemo. Izjemno redko je širjenje tromboze iz površinskega v globok venski sistem.
Obsežna oteklina prizadetega uda, ki je pomodrel, topel, podkožne vene pa so nabrekle pa naznanja vensko trombozo. Prisoten je lahko občutek rahle napetosti pa vse do hudih bolečin v prizadetem udu. Diagnoza se najlaže postavi z ultrazvočno preiskavo, v primeru dvoma pa se odločijo za rentgensko venografijo z vbrizgom kontrastne tekočine. Lokalizirana oteklina in/ali bolečina določenega sklepa nista značilni za vensko trombozo. Venska tromboza, zlasti če vene ne zapira popolnoma, pa lahko poteka tudi brez simptomov. Takrat bolnik zanjo sploh ne ve oziroma je prvi znanilec venske tromboze pljučna embolija.
Cilji zdravljenja venske tromboze
Cilji zdravljenja so:
- zaustavitev rasti tromba,
- preprečitev pljučne embolije,
- preprečitev ponovne venske tromboze
- in preprečitev potrombotičnega sindroma.
Temeljno zdravljenje venske tromboze je antikoagulacijsko: prične se s heparini in nadaljuje s peroralniimi antikoagulanti. Večdnevno ležanje je opuščeno oz. se priporoča le do vzpostavitve terapevtskega območja z antikoagulanti.
Potrombotični sindrom pa je najhujši zaplet pri skoraj polovici bolnikov 1-2 leti po venski trombozi. Simptomi so:
- pekoča bolečina,
- težke noge, krči,
- srbež, poslabšajo se v stoječem položaju in izboljšajo ob počitku z dvignjenimi nogami.
Znaki pa so:
- edemi okoli gležnjev in goleni,
- varice,
- rjave hiperpigmentacije,
- razjeda po manjši poškodbi, ki je zelo boleča in se težko celi.
Preventiva je kompresija in hoja sočasno z antitrombotičnim zdravljenjem.
Simptomatsko zdravljenje pa zajema gibanje s kompresijskimi pripomočki, počitek z dvignjenimi nogami in zdravljenje z venoaktivnimi zdravili.
Preventivni ukrepi
V prvi vrsti vključujejo gibanje nog (večkrat na dan kratka hoja, gibanje s stopali, na potovanjih na vsake pol ure). Primerni športi so gimnastika, kolesarjenje, golf, ples, plavanje, neprimerni pa tenis, skvoš, nogomet, rokomet, košarka. Posebej pomembno se je izogibati dehidraciji (med letalskimi poleti, rekreativnimi telesnimi aktivnostmi) in toploti (sončenje, vroče kopeli, savna, solarij, grelne blazine). Med preventivne ukrepe sodi tudi masaža nog od stopal proti stegnom in uporaba preventivnih kompresijskih nogavic.
Kompresijska terapija
Kompresijska terapija in uporaba venoaktivnih zdravil se priporočata, če želimo narediti nekaj več na področju preventive ali pa po preboleli venski trombozi z njima ob antikoagulacijski terapiji skušamo preprečiti potrombotični sindrom. Kompresijska terapija pomeni nošnjo medicinskih kompresijskih nogavic in povijanje nog z elastičnimi povoji. Zaradi številnih kontraindikacij jo uvede in njeno stopnjo (I-IV) ter višino določi za to usposobljen zdravnik specialist. Velikost pripomočka določi usposobljena oseba (medicinska sestra, farmacevtski tehnik), ki opravi meritve nog. Kompresijske nogavice obdržijo moč kompresije do 6 mesecev, dolgoelastični povoji pa le 1-2 tedna. Dolgoelastični povoji se nosijo le v času gibanja (počitek do pol ure), kratkoelastični pa tudi v času počitka. Kratkoelastične povoje namešča za to izkušena oseba.
Venoaktivna zdravila
Zdravila svetujemo pri naslednjih znakih in simptomih:
- otekline,
- bolečine v nogah,
- utrujene, težke noge,
- površinsko vnetje ven,
- vnetje ven s trombozo,
- krči v mečih.
Med venoaktivna zdravila sodijo zdravila za krepitev sten žilja (diosmin in hesperidin - flavonoida v obliki tablet), zdravila s heparinom in escinom za zunanjo uporabo ter zdravilo naravnega izvora z escinom.
Zelo dobro pa so za enak namen poznani izvlečki zdravilnih rastlin, ki jih poznamo kot sestavine mazil (zel vinske rutice, zel navadne ajde, seme divjega kostanja, korenika bodeče lobodike, zel navadne medene detelje, cvet navadne arnike) in zeliščnih čajev (zel navadne medene detelje).
Ob vseh poznanih dejstvih je pomembno vedeti, da v primeru, ko imamo določen dejavnik tveganja, je nujno, da upoštevamo preventivne ukrepe, v primeru, ko pa sumimo na vensko trombozo pri sebi, pa zaradi zapletov čim prej obiščemo zdravnika.
