Dihanje je ena izmed osnovnih življenjskih aktivnosti, ki se vzpostavi ob rojstvu in poteka samodejno vse življenje. Zagotavlja, da naše celice dobijo dovolj kisika iz okolja za svojo presnovo in da organizem izloči ogljikov dioksid, ki nastane pri tej presnovi.
V nadaljevanju preberite:
Dejavniki Astma KOPB Bronhitis in bronhiolitis Pljučnica Preventiva
Kateri so najpogostejši dejavniki, ki sprožijo bolezni dihal?
- oslabljena naravna obrambna sposobnost organizma,
- aktivno in pasivno kajenje,
- onesnaženost zraka v bivalnem okolju ali na delovnem mestu,
- nezdrav življenjski slog.
Povzročitelj bolezni dihal (virusi, bakterije) pa sprožijo niz bolezenskih dogodkov, ki se lahko razvijejo v akutno ali kronično obliko bolezni ali pride le do zapore dihalnih poti. Med najpogostejše vzroke za zaporo dihalnih poti spadata ASTMA in KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen), med resnejša obolenja spodnjih dihal zaradi okužb pa sodijo še BRONHITIS, BRONHIOLITIS, PLJUČNICA, TUBERKULOZA in še nekatere druga. Danes je posamezne okužbe razmeroma preprosto ozdraviti, a če se pogosto ponavljajo, lahko vodijo v številne zaplete. Kašelj je skoraj reden spremljevalec obolenj spodnjih dihal. Gre za zapleten obrambni refleks telesa, da očisti dihalne poti, nastane pa zaradi draženja sluznice dihal, kar povzroči močno, nehotno krčenje dihalnega mišičja pri izdihu. Na ta način dihala odstranijo tujke, sluz in gnoj. Kašelj je lahko neproduktiven, suh, dražeč in ga pomirjamo z antitusiki (zdravila za pomirjenje kašlja) ali produktiven, moker in dražeč in mu pomagamo z ekspektoransi (zdravila za redčenje sluzi in njeno hitrejše pomikanje iz dihal navzgor proti ustni votlini).
Astma
ASTMA je trajno vnetje sapnic (bronhijev), zaradi česar sluznica nabrekne in povzroči zoženje bronhijev. Tipični znaki, ki niso vedno prisotni, so težko, piskajoče dihanje (dispnea), kašelj v jutranjih urah in tiščanje v prsih, do poslabšanja vnetja pa najpogosteje pride zaradi:
- alergenov,
- virusne okužbe dihal,
- izpostavljenosti dražljivim plinom (cigaretni dim, smog, prah),
- izpostavljenosti mrzlemu in suhemu zraku,
- kroničnega vnetja zgornjih dihal (rinitis, sinusitis),
- zatekanja želodčne vsebine v požiralnik (GERB),
- neprenašanja nekaterih zdravil.
Zdravila za obvladovanje astme se vedno bolj izpopolnjujejo. Na tržišču so vdihovalniki ali inhalatorji, tablete, sirupi in ampulirana zdravila. Največ se uporabljajo preprečevalci (zmanjšujejo vnetje in brazgotinjenje sapnic) in olajševalci (širijo sapnice in olajšajo dihanje) ali kombinacije obeh. Pomembno je, da se vdihovalniki pravilno uporabljajo, saj se le tako izkoristi čim več zdravila v njem. Za pravilno ravnanje z vdihovalniki imajo danes že vse pulmološke ambulante posebna izobraževanja za otroke in odrasle (Šola Astme), njihovo uporabo pa vam lahko predstavimo tudi v lekarni. Nadzorovana astma omogoča danes astmatikom visok nivo kvalitete življenja. Vključujejo se lahko v vsa dela in športne aktivnosti. KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen) je kronična bolezen, ki se najpogosteje razvije pri kadilcih skozi daljše obdobje. Mnogi niti ne vedo, da jo imajo, saj nimajo hujših težav, a ko ob hujših težavah obiščejo zdravnika, se njenega napredovanja ne da več ustaviti.Bolezen si »prikadite«, lahko pa se razvije tudi pri:
- pasivnih kadilcih,
- dolgotrajni izpostavljenosti prašnim delcem in kemičnim snovem,
- onesnaženosti zraka v okolju ali v zaprtih prostorih,
Ti dejavniki okvarijo obrambne mehanizme pljuč, poškodujejo se pljučni mešički in bronhiji, zaradi odebelitve stene bronhialnih poti so dihala zožena in pretok zraka je oviran. Ker pride do propadanja pljučnih mešičkov, nastanejo večje votline in izmenjava plinov v kri veliko težje poteka. Zrak je ujet v votlinah in vsak izdih pomeni za bolnika velik napor. Pravimo, da imajo taki bolniki »pluča kot švicarski sir« ali tudi »kratko sapo«. Zaradi povečanega nastajanja sluzi nenehno kašljajo in izkašljujejo sluz, kar jih dodatno utrudi.
Kako zdravniki ugotovijo KOPB?
Osnovna preiskava je spirometrija, s katero se ugotavlja volumen izdihanega zraka pri bolniku. Če jo bolnik opravi dovolj zgodaj in je bolezen tudi potrjena, se s pravočasnim zdravljenjem lahko bistveno olajša dihanje in življenje. KOPB sicer napreduje, a s sodobnimi pristopi k zdravljenju lahko upočasnimo njen potek in naredimo tem bolnikom življenje znosnejše. Priporočamo:
- opustitev kajenja,
- dosledno jemanje zdravil,
- upoštevanje navodil za pravilno dihanje,
- cepljenje.
Bronhitis in bronhiolitis
BRONHITIS prizadene 10 – 25% odraslega prebivalstva, ki ima težave z dihali. Gre za akutno vnetje velikih sapnic (bronhijev), kjer nastaja veliko sluzi, ta pa moti pretok zraka in dihanje. Velikokrat nastane kot zaplet viroze ali pljučnice. Bolnik kašlja in izkašljuje, je utrujen, izčrpan. Običajno poteka zdravljenje z antibiotikom, glukokortikoidi, olajševalci dihanja in zdravili za lažje izkašljevanje, tudi počitek je nujen. Cigaretni dim in onesnažen zrak stanje bistveno poslabšata, zato naj se upoštevajo še naslednji ukrepi:
- opustitev kajenja,
- skrb za higieno dihalnih poti,
- uživanje veliko tekočin,
- masaža prsnega koša,
- skrb za primerno topel in vlažen zrak v bivalnem okolju,
- cepljenje proti gripi.
BRONHIOLITIS je akutno vnetje malih sapnic (bronhiolov), kjer je običajno zaradi cigaretnega dima sluznica prizadeta do te mere, da se brazgotini in oži pljučne mešičke. Zaradi poškodb se združujejo v votlinice, kjer zrak zaostaja in ne prehaja v zadostni meri v kri.
Pljučnica
ZBP – ZUNAJBOLNIŠNIČNA PLJUČNICA je akutno vnetje pljučnih mešičkov, ki lahko nastane pri osebi z normalnim imunskim odzivom v okoljih izven bolnišnice. Povzročitelj je največkrat bakterija, lahko pa se razvije kot zaplet pri virozah in noricah. V pljučne mešičke (alveole) se izločata gnoj in tekoči izloček, zato je otežen prehod kisika skozi njihove stene v kri. Vnetje običajno prizadene le del pljučnega tkiva, pri hujših oblikah pa tudi obe krili. Pogosteje zbolevajo bolniki, ki že imajo kronično obolenje dihal, starejši z akutnimi in kroničnimi boleznimi (srčni bolniki, sladkorni bolniki), kadilci, alkoholiki, podhranjeni in bolniki z oslabljeno odpornostjo. Pljučnica se razvije hitro, simptomi se stopnjujejo: visoka vročina, bolečina v prsih, težko dihanje v mirovanju, kašelj z rjasto obarvanim ali krvavim izmečkom. Bolnik s pljučnico je lahko zmeden in ima blodnje. Zdravljenje poteka pod zdravniškim nadzorom z antibiotiki, zdravili za lažje izkašljevanje, veliko tekočine in počitkom.
Preventiva pred okužbami dihal
- poskrbite za dobro fizično kondicijo, s hitro hojo ali kakšno drugo zmerno aktivno vadbo, najbolje na sveže zraku skozi vse leto,
- poskrbite za uravnoteženo prehrano,
- pijte dovolj tekočine in skrbite za dovolj topel in važen zrak v bivalnem okolju,
- izogibajte se bolnim, še posebej tistim, ki kašljajo in kihajo,
- večkrat na dan si umijte roke z milom, po potrebi tudi razkužujte,
- privoščite si počitek, ko ste utrujeni.
