Pozabljanje je del našega vsakdana in se dogaja ljudem vseh starosti, še posebno takrat ko smo preobremenjeni s številnimi opravili. Včasih pa pozabljamo več kot običajno in nas to začne skrbeti, še posebno v starosti. Čeprav vsaka pozabljivost k sreči še ne predstavlja demence, pa strokovnjaki opozarjajo, da tudi teh začetnih znakov ne smemo zanemariti, še posebno, če se težave s spominom stopnjujejo in so jih morda opazili tudi svojci.
Za vsakdanjo pozabljivost je namreč značilno, da s časom ne napreduje. Če blage motnje spomina počasi napredujejo do zmernih, že lahko motijo vsakodnevne aktivnosti in življenje posameznika. Hujše motnje spomina pa lahko pomenijo prve znake demence, ni pa nujno.
Pravočasno postavljena diagnoza
Pravočasno postavljena diagnoza omogoča pričetek zdravljenja, saj so nekatere vrste demence tudi ozdravljive, pri večini demenc pa vsaj upočasnimo napredovanje bolezni in lajšamo njene simptome. Večkrat se v teh začetnih težavah ob pešanju spomina ljudje zatečejo v lekarno. Farmacevt mora iz razgovora s pacientom presoditi ali je za pacienta samozdravljenje z zdravilom naravnega izvora, ki vsebuje izvleček ginka primerno, ali je bolje, da obišče zdravnika. Če ob jemanju zdravila z izvlečkom ginka ni izboljšanja v enem mesecu, potem vsekakor svetujemo obisk pri zdravniku.
Samozdravljenje tudi ni primerno, če se že zdravite za demenco.
Demenca ni samo pozabljanje, ampak so prizadete še druge miselne funkcije, kot so govor, orientacija, presoja, abstraktno mišljenje, pisanje, branje. Več kot polovica vseh primerov demenc je posledica Alzheimerjeve bolezni, tem sledijo žilne demence, ki so posledica možganskih kapi. Ostale vrste so redkejše in obstaja še več kot sto različnih bolezni, ki lahko povzročijo demenco. Taka obolenja in stanja so npr.: Parkinsonova bolezen, multipla skleroza, borelioza, okužba z virusom HIV, neurejena sladkorna bolezen, alkoholizem, zasvojenost z nedovoljenimi drogami in depresija. Motnje spomina so lahko tudi posledica jemanja določenih zdravil, predvsem pomirjeval in drugih zdravil, ki delujejo na centralni živčni sistem.
Starost je sicer največji dejavnik tveganja za nastanek bolezni, drugi dejavniki pa so še sladkorna bolezen, visok krvni tlak, debelost, telesna neaktivnost. Z
- zdravim življenjskim slogom,
- predvsem redno telesno aktivnostjo vsaj 20 minut na dan,
- uživanjem čim več sadja in zelenjave in
- umsko aktivnostjo tudi v kasnejšem življenjskem obdobju sicer bolezni ne moremo preprečiti, lahko pa dosežemo, da zbolimo kasneje.
- Izogibati se je potrebno tudi kajenju in pitju alkohola.
V splošnem velja, da kar je zdravo za naše srce je zdravo tudi za možgane.
Zdravljenje
Za uspešno zdravljenje demence je ključna postavitev diagnoze in ugotovitev vrste demence. Zdravljenje obsega več ravni in sicer farmakološko (z zdravili) in nefarmakološko raven.
V glavnem razlikujemo zdravila, ki delujejo preventivno in zdravila, ki lajšajo simptome bolezni. Preventivna zdravila zdravijo osnovne bolezni pri reverzibilnih demencah, antiagregacijska in antiokoagulantna zdravila, protivnetne učinkovine, nimodipin, selegelin in druga nevroprotektivna zdravila npr. lovilci prostih radikalov. Med zdravili, ki lajšajo simptome pa so najpomembnejša tista, ki dvigujejo raven acetilholina v možganih – inhibitorji acetilholinestraze.
Uporabljajo se še antidepresivi, anksiolitiki in antipsihotiki za lajšanje spremljajočih simptomov kot so depresija, nemir, halucinacije. Zelo pomembna je nefarmakološka raven, ki obsega spodbujanje umskih sposobnosti in psihosocialne ukrepe tako za bolnike kot tudi za svojce. Ker možganske celice postopoma propadajo, bolnik počasi psihično in telesno propada in ni zmožen več skrbeti sam zase, ampak potrebuje stalno pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Zato bolezen prizadene svojce, ki skrbijo za takega bolnika lahko več let in neredko tudi izgorevajo pod težo skrbi in bremen. Skrbniki bolnikov z demenco laže premagujejo težave, če dobro poznajo potek bolezni in si med sabo izmenjujejo izkušnje.
V Sloveniji v številnih krajih delujejo skupine za samopomoč v okviru združenja Spominčica, ki vodi številne aktivnosti in ozavešča javnost o tej bolezni, ki s staranjem prebivalstva prerašča že v pravo epidemijo. Dejstvo je, da slovenska javnost premalo pozna vse razsežnosti te bolezni, ki niso samo zdravstvene, ampak so tudi socialne in ekonomske.
