Koža ni samo oblačilo našega telesa. Je naš največji organ in ima ključno vlogo pri zaščiti telesa pred zunanjimi vplivi in dehidracijo, pri uravnavanju telesne temperature in sintezi vitamina D. Je sestavni del imunskega, živčnega in endokrinega sistema in naše največje čutilo, ki se odziva na temperaturo, pritisk, vibracije, bolečino in ugodje.
Koža se od človeka do človeka razlikuje, pa tudi tekom življenja se neprestano spreminja. A njena osnovna struktura je enaka pri vseh ne glede na spol, raso, starost in življenjsko okolje. Sestavljena je iz treh glavnih slojev:
Preberite še o:
Struktura kože
Zgornja plast kože na površini telesa se imenuje povrhnjica. Ta plast je najtanjša in predstavlja prvo obrambno linijo pred mikrobi, kemikalijami in poškodbami. Celice povrhnjice nastajajo v njeni zarodni plasti, potem pa počasi potujejo proti površju kože, pri čemer spreminjajo svoje lastnosti in obliko. Na površini se dokončno sploščijo, odmrejo in odpadejo. Njihovo potovanje v povprečju traja 4-5 tednov, kar pomeni, da se pri odraslem človeku srednjih let v roku približno enega meseca povrhnjica v celoti obnovi. Ta proces obnove kože poteka neprestano. Pri dojenčkih celice iz zarodne plasti pridejo na površje hitreje, v približno 14 dneh, po 50. letu pa lahko potujejo tudi 50 dni ali več, zato se koža starejših počasneje celi in obnavlja.
Če nismo pred nekaj urami ali minutami naredili pilinga, se na površini naše kože večinoma nahajajo odmrle kožne celice. Odrasel človek jih ima na sebi okrog 2 kg, vsak dan pa odmre in se jih odlušči na milijone.
Glavna sestavina celic povrhnjice je keratin, ki koži zagotavlja trdnost in vodoodpornost. Celice povrhnjice si lahko predstavljamo kot opeke, ki so med seboj povezane s posebno malto, katere pomembna sestavina so kožne maščobe (lipidi). Ta »malta« deluje kot pregrada, ki preprečuje vdor snovem iz okolja in izhlapevanje vode iz telesa v okolje. Zelo pomembno je, da je nepoškodovana, saj koža le tako lahko ohranja zadostno vlažnost in uspešno opravlja vse svoje funkcije.
Površina kože je zaradi izločkov žlez lojnic in znojnic rahlo kisla. Ti izločki ohranjajo kožo funkcionalno, mehko in voljno ter predstavljajo dodatno zaščito pred mikrobi. Kisel kožni pH je namreč pomemben za razvoj naravne kožne flore (koži prijaznih mikroorganizmov) in zaviranje rasti škodljivih mikroorganizmov, spodbuja pa tudi nemoteno nastajanje maščobnega sloja povrhnjice in obnovo kože ob poškodbah.
V povrhnjici se nahajajo celice imunskega sistema kože, ki prepoznavajo tuje beljakovine in aktivirajo mehanizme imunskega odziva.
Ob zadrževanju na prostem se v povrhnjici začne tvoriti melanin, kožni pigment, ki kožo ščiti pred škodljivimi UV žarki. Ravno po zaslugi melanina poleti porjavimo, kar nas vsaj deloma ščiti pred večjimi poškodbami kože zaradi sonca..
Pod povrhnjico se nahaja debelejša plast kože, ki se imenuje usnjica. Kolagen in elastin ji dajeta elastičnost in trdnost. Njuna vlakna obdaja gelu podobna snov, ki zaradi velike zmožnosti vezave vode pomaga ohranjati mehkobo in volumen kože.
V usnjici so številne kapilare, ki oskrbujejo povrhnjico s hranili in kisikom. Prisotni so tudi številni živčni končiči, ki posredujejo občutek za dotik, bolečino in temperaturo.
V spodnji plasti usnjice se nahajajo večje krvne žile, živci, lasni mešički, lojnice in znojnice. Lojnice proizvajajo sebum, mastno snov, ki maže in ščiti kožo ter lase, medtem ko znojnice pomagajo pri uravnavanju telesne temperature in odstranjevanju odpadnih snovi. Samo v koži odraslega človeka je okrog 17 km žilja, po katerih telo kožnim celicam dovaja hranila in kisik.
Pod usnjico je podkožje, ki je najgloblja plast kože in jo povezuje z mišicami in kostmi. Sestavljeno je predvsem iz maščobnega tkiva, ki deluje kot izolator, amortizer (ublaži udarce) in skladišče presežne energije v telesu. Maščobne celice povezujejo posebna kolagenska vlakna. Različna oblika in dolžina teh vlaken vodi v razlike v razporeditvi in obliki skupkov maščobnih celic. Te razlike so opazne predvsem med spoloma, zato se ženske pogosteje pritožujemo zaradi celulita kot moški.
Koža odraslega človeka tehta približno 4 kg in predstavlja okrog 15 % njegove telesne teže, če zraven štejemo še maščobno tkivo podkožja, pa lahko tudi nekajkrat več.
Funkcije kože
Koža poleg tega, da obleče naše telo, opravlja številne pomembne funkcije:
- Telo ščiti pred okoljem - mehanskimi poškodbami, mikroorganizmi, kemikalijami in UV sevanjem.
- Dobro delujoča kožna pregrada preprečuje prekomerno izgubo vode.
- S potenjem in s širjenjem oziroma krčenjem krvnih žil telo regulira oddajanje toplote skozi kožo in tako uravnava telesno temperaturo. Pri visokih zunanjih temperaturah ali povišani telesni temperaturi se znojnice aktivirajo in sproščajo znoj, ki z izhlapevanjem hladi površino telesa. Krvne žile se pri višjih temperaturah razširijo, kar poveča pretok krvi in olajša oddajanje toplote preko kože. V mrazu pa se krvne žile zožijo, kar zmanjšuje izgubo toplote.
- Preko receptorjev za dotik, pritisk, bolečino in temperaturne spremembe zaznavamo svoje okolje in se ustrezno odzovemo na zunanje dražljaje.
Refleksni mehanizem na primer pomaga, da umaknemo dlan z vročega predmeta, preden bi visoka temperatura lahko poškodovala globlje plasti kože.
Poleg tega se preko dotika posreduje občutek ugodja, nežnosti, pripadnosti in varnosti, kar aktivira različne mehanizme za zmanjševanje stresa in izboljšanje splošnega zdravja in počutja. - Ima pomembno vlogo pri sintezi vitamina D, ki je ključen ne le za zdravje kosti, ampak tudi za delujoč imunski sistem in številne druge procese v telesu.
- Imunske celice v koži ob stiku s tujkom sprožijo imunski odziv telesa.
Je razlikovanje med dnevno in nočno kozmetiko smiselno?
Koža se ponoči drugače obnaša kot preko dneva. Pravimo, da ima svoj lastni cirkadiani ritem.
Čez dan je najbolj izrazita zaščitna funkcija kože:
- telo varuje pred UV žarki,
- prostimi radikali,
- onesnaženjem in
- drugimi vplivi iz okolja in
- dnevna kozmetika kožo predvsem zaščiti pred zunanjimi vplivi in jo po potrebi navlaži.
Ponoči pa so v koži bolj aktivni procesi obnove, temperatura in prepustnost kože sta višji kot čez dan, koža je preko noči bolj sprejemljiva za vse, kar nanjo nanesemo. Kozmetika za večerno nego zato velikokrat vsebuje več sestavin, ki kožo nahranijo in spodbujajo njeno obnovo.
Moten cirkadiani ritem lahko povzroči, da telo slabše popravlja poškodbe kože zaradi UV žarčenja, prostih radikalov ali drugih vzrokov.
Za zdravo kožo sta dovolj spanja preko noči in ustrezna nega pomembna, z njima pa dejansko lahko prispevamo k bolj mladostni in zdravi koži in naravni proces staranja kože vsaj nekoliko upočasnimo. Bolj uspešni bomo, če bomo zjutraj kožo ustrezno navlažili in zaščitili, nočne procese obnove pa podprli še z ustrezno prehrano, dovolj tekočine in primerno razgibanim življenjskim slogom s čim manj stresa, nikotina, alkohola in onesnaženja v našem okolju.
Koža je izjemno pomemben organ, ki nima zgolj estetske funkcije. Njene kompleksne strukture so ključne za ohranjanje zdravja in zaščito našega telesa. Skrb za kožo, ki vključuje ustrezno higieno, zaščito pred soncem in vzdrževanje zadostne vlažnosti, je zato bistvenega pomena ne le za naš videz, ampak za splošno dobro počutje in zdravje.
