Verjetno se je že marsikdo med nam srečal s težavo, da mu je ušel urin pri hudem kašlju, kihanju, pri močnem smehu, dvigovanju česa težkega ali v spanju. V teh primerih sicer še ne moremo govoriti o urinski inkontinenci, lahko pa dobimo rahlo predstavo, o tem, kako se počutijo ljudje, ki se z urinsko inkontinenco spopadajo vsakodnevno.
V nadaljevanju preberite:
- Kaj urinska kontinenca je?
- Stresna urinska inkontinenca
- Urgentna urinska inkontinenca
- Mešana urinska inkontinenca
- Benigna hiperplazija prostate
Kaj urinska inkontinenca je?
Urinska inkontinenca je medicinsko gledano nehotno, nezavedno in nekontrolirano uhajanje urina, ki ima tako telesne kot psihične posledice in je bolezensko stanje, vendar ne vedno. Prizadene lahko vso populacijo, njena povprečna pogostnost pa je 5 -10 % vse populacije.
Kljub temu da se v večini življenjskih obdobij zdi sposobnost zadrževanja urina oz. njegovo kontrolirano izločanje normalna funkcija človeškega telesa, temu ni tako. V prvem letu življenja je inkontinenca stoodstotna, vendar je takrat ne jemljemo kot bolezen, v tem obdobju je inkontinenca normalen pojav, ki postopoma z razvojem živčnega sistema in vzgojo otroka o higienskih normativih izgine.
Po statističnih podatkih v Sloveniji za urinsko inkontinenco trpi kar 40% žensk, od teh je tretjina mlajših od 45 let, polovica pa starejših od 60 let. Za moške statističnega podatka ni, vendar se težave pri moških močno izražajo po 50. letu, ocenjuje se, da inkontinenca prizadene približno 5% moških.
Za normalno obvladovanje odvajanja urina sta zlasti pomembna dva telesna organa: mehur in mišice medeničnega dna. Normalna napolnjenost mehurja zdrave odrasle osebe je okoli 400 ml, pri starejših se volumen zmanjša na 300 ml. Čeprav se nam zdi, da je praznjenje mehurja povsem samo po sebi umevno in enostavno opravilo, temu ni tako, vključenih je namreč ogromno sistemov, ki morajo biti popolnoma usklajeni.
Torej. Mišica sečnega mehurja se krči, ko so vzdražene parasimpatične živčne niti, razteza pa se, ko so vzdražene simpatične živčne niti. Te povzročajo tudi stiskanje notranjega nehotnega urinalnega sfinktra ali mišice zapiralke. To zapleteno delovanje pa nadzirajo še živčni centri v hrbtenjači in možganih. Mišice medeničnega dna ležijo na dnu medenice, potekajo od sramnice do trtice. Vzdržujejo pravilno lego medeničnih organov, sodelujejo pri zadrževanju urina in blata, so podpora danki, prispevajo s stabilnosti hrbtenice in medeničnega obroča.
S staranjem ali nekaterimi boleznimi pa lahko na teh dveh organih pride do sprememb, ki lahko pripeljejo do urinske inkontinence oz. nehotnega, nezavednega in nekontroliranega praznjenja mehurja. Zmanjšata se lahko elastičnost stene mehurja in raztezljivost mišic mehurja, kar vodi k nepopolnemu praznjenju, zmanjša se tudi število spontanih stiskanj mehurja, na spremenjeno delovanje vpliva tudi pomanjkanje estrogenov v postmenopavzalnem obdobju pri ženskah. Težave z uhajanjem vode so lahko tudi posledica slabljenja mišic medeničnega dna, nekaterih bolezni mišičnega ali živčnega tkiva, uporabe nekaterih zdravil. Pri moških pa je najpogostejši vzrok za težave z urinsko inkontinenco povečana prostata.
Najpogostejši znaki urinske inkontinence so:
- uhajanje urina med kašljanjem, smehom, telesno vadbo, vsakodnevnimi opravili;
- uhajanje urina na poti do stranišča;
- uriniranje več kot 8-krat dnevno in več kot 2-krat na noč;
- posledično tudi strah pred uriniranjem;
- pri moških tudi šibek curek seča, čakanje na začetek uriniranja, prekinjanje curka med uriniranjem, nekontrolirano kapljanje urina po mokrenju.
Bolniki s preprostimi oblikami inkontinence si lahko pomagajo tudi s pripravki iz lekarne, ki se dobijo brez recepta in vsebujejo: brusnico z D-manozo, bučna semena, sabljastolistno palmo, koprivo, drobnocvetni vrbovec, cink, selen. Torej težave zaradi urinske inkontinence so z močno lastno angažiranostjo, dobrim poznavanjem bolezni in veliko osebne discipline lahko povsem obvladljive.
Stresna urinska inkontinenca
Pri ženskah velja za najbolj pogosto obliko inkontinence stresna urinska inkontinenca, z njo se spopada kar polovica žensk z inkontinenco. Nastane zaradi oslabelih mišic medeničnega dna in mišice zapiralke, kar je najpogosteje posledica fizičnih obremenitev, dvigovanja bremen, težkega dela, večih zaporednih porodov. Zanjo je značilno, da urin uide ob kašljanju, kihanji, smehu, dvigovanju bremen, hoji po stopnicah ali hribu navzdol. Imenujemo jo tudi obremenilna inkontinenca. Kljub temu da je njena pojavnost visoka, pa je najlažje ozdravljiva. Zdravi se z doslednim izvajanjem vaj za krepitev mišic medeničnega dna, stimulacijami, v težjih primerih pa tudi s kirurškim posegom.
Urgentna stresna inkontinenca
Pri urgentni stresni inkontinenci lahko urin nenadzorovano uide kjerkoli in kadarkoli, tudi na poti do stranišča zaradi nenadnega in nehotnega krčenja mišic mehurja, prisotno je pogosto siljenje na vodo, tudi 20-30-krat na dan, vendar uidejo le majhne količine urina. Žal vzroka za njen nastanek ne poznamo. S to vrsto inkontinence se sooča približno 35% žensk, obolelih za inkontinenco. Zanje je značilen tudi sindrom kljuke, kar pomeni, da gredo na stranišče na primer pred odhodom od doma še enkrat, čeprav so tik red tem že spraznile mehur. Tudi urgentna urinska inkontinenca se zdravi se z doslednim izvajanjem vaj za krepitev mišic medeničnega dna, stimulacijami, z zdravili, ki jih vedno predpiše zdravnik, in s treningom mehurja. Tega izvajamo tako, da ob prvem alarmu za uriniranje tega preprosto spregledamo in postopno podaljšujemo vmesni čas med uriniranji tako dolgo, da začnemo normalno urinirati na 3-4 ure.
Mešana urinska inkontinenca
Tretja najpogostejša je mešana urinska inkontinenca, pri kateri so združene značilnosti tako stresne kot urgentne urinske inkontinence. Prav tako je tudi zdravljenje enako kot pri zgornjih dveh.Pred začetkom zdravljenja urinske inkontinence pa je vsekakor pri zdravniku potrebno opraviti laboratorijske preiskave urina in izključiti vnetje mehurja, saj lahko tudi leto pripelje v urgentno urinsko inkontinenco.
Benigna hiperplazija prostate
Kot smo že omenili je za težave z inkontinenco pri moških najpogosteje glavni vzrok povečana prostata. Prostata je sicer moška spolna žleza v velikosti oreha, ki leži po mehurjem in pred dank, skoznjo pa poteka del sečnice, torej cevke, po kateri se iz mehurja izloči urin. Pri moških po 45. letu začnejo pod vplivom moškega spolnega hormona testosterona celice določenega dela prostate nabrekati, kar vodi do povečanja prostornine prostate – benigna hiperplazija prostate oz. nenevarno povečanje prostate.Povečana prostata zaradi okolnega veziva postopoma doseže mejo, ko se ne more več razraščati, zato začne z vseh smeri pritiskati na sečnico, kar oteži pretok urina. Zaradi tega se mišice mehurja okrepijo in odebelijo, urin pa iztisnejo skozi zoženo sečnico z močnejšim krčenjem, kar lahko povzroči bolj razdraženo steno sečnega mehurja. Ta postopno oslabi in izgubi sposobnost popolne izpraznitve. Benigno hiperplazijo prostate se zdravi z zdravili, ki jih predpiše zdravnik, ena sprostijo gladke mišice v prostatični ovojnici in sečnici in olajšajo odtekanje urina, druga pa z zaviranjem nastanka dihdrotestosterona zavrejo rast prostate, ali s kirurškim posegom. Nujni so preventivni zdravniški pregledi in le pri bolnikih, ki nimajo izraženih težav, pride v poštev odloženo zdravljenje in tradicionalna rastlinska zdravila.Tako za ženske kot moške, ki se spopadajo z inkontinenco je izjemnega pomena zdrav življenjski slog. Za obvladovanje težave se je smiselno:
- izogibati hrani, ki dražeče vpliva na mehur (močne začimbe, čebula, česen, kakav, čokolada)
- izogibati alkoholu in gaziranim pijačam
- ne uživati pijač s kofeinom
- piti veliko vode (do 2 litra dnevno), vendar tekom dneva večkrat manjšo količino, zvečer pa manj
- uživati prehrano, bogato z balastnimi snovmi, vitamini in minerali
- prenehati kaditi
- zmanjšati telesno težo.
Poleg tega je pomembno:
- hoditi na vodo na 3 – 4 ure
- ne po nepotrebnem zavlačevati z uriniranjem
- pri uriniranju ne hiteti
- skrbeti za dosledno in redno higieno
- krepiti mišice medeničnega dna.
