Mrzal stopala niso samo pozimi. Zima, sneg, mraz so najpogostejši pojmi, ki jih povezujemo z mrzlimi stopali. A če mrzla stopala niso zgolj težava mrzlih zimskih dni, pač pa se pojavljajo kadarkoli, tudi v toplih mesecih, je to gotovo razlog za ukrepanje.
Po podatkih zaradi mrzlih stopal pogosteje trpijo ženske, vendar je težava znana tudi velikemu številu moških.
Mrzla stopala niso le nadloga, ki povzročajo slabši spanec, jutranjo utrujenost, vplivajo na razpoloženje, torej zmanjšujejo kvaliteto življenja, pač pa so lahko mrzla stopala tudi pokazatelj nekaterih resnejših obolenj.
Da bi telo ohranjalo stalno telesno temperaturo, v mrazu omeji dotok krvi v stopala in dlani ter tako omogoči srcu in možganom primerno temperaturo za pravilno delovanje. Pri nizkih temperaturah se drobne podkožne arterije zožijo, da se omeji razpršitev toplote.
V nadaljevanju preberite:
Malo zgodovinskih dejstev
S hladnimi stopali pa so se približno 500 let pred našim štetjem ukvarjali že stari Grki. Uporabljali so kajensko papriko, ki so jo imenovali vroče zdravilo za hladne bolezni, kot so pomanjkanje energije, medlost, kronična utrujenost, dremava lenobnost, prehlad, slaba prebava. Hladne in prezeble noge so si pogreli tako, da so si v volnene nogavice nasuli kajensko papriko.
Drug pomemben kazalec tega, da so se ukvarjali z zdravljenjem mrzlih stopal že v preteklosti, pa je gotovo Sebastian Kneipp, nemški duhovnik ter vodni terapevt oz. utemeljitelj Kneippovega zdravljenja (sredi 19. stoletja), ki je svoj sanatorij postavil tako, da so pacienti lahko iz tople kopeli tekli na vrt in bosi hodili po jutranji rosi.
Hidroterapija je sicer razdeljena na pet stopenj, a najbolj znana je izmenična Kneippova kopel ali knajpanje, gre za izmenjavo dolgih vročih kopeli s kratkimi mrzlimi. Hladne kopeli krčijo krvne žile v koži, tople jih širijo, kar posledično vpliva na znižanje krvnega tlaka in povečanje srčnega utripa ter izboljšanje krvnega pretoka.
Samo ženske?
Raziskava nekega nemškega inštituta je pokazala, da so mrzla stopala druga najpogostejša težava stopal takoj za težavami s trdo kožo. Prav tako so ugotovili, da zaradi mrzlih stopal trpi vsaka druga ženska, stara od 25 do 30 let, vendar to ni izključno težava mlajših žensk, res pa je, da so le-te pogosto nagnjene k nižjemu krvnemu pritisku, kar prispeva k hladnejšim stopalom.
Vzrok mrzlih stopal je slaba prekrvljenost, ki prizadene predvsem ženske v rodni dobi, kar je posledica delovanja hormonov, ki vplivajo na pretok krvi po žilah. Pri nekaterih ženskah težava izgine že po prvem porodu.
Vzroke za povečano pogostost te težave pri ženskah napram moškim mnogi pripisujejo hormonskim razlikam med moškimi in ženskami, kot je količina estrogena v telesu, nekateri pa celo značilnostim presnove ter razporeditvi maščobnih in mišičnih tkiv v moških in ženskih telesih, zaradi česar drugače občutimo mraz.
Pa vendar težava mrzlih stopal ni izključno težava žensk, sodeč po obisku v lekarnah, je znana tudi velikemu številu moških. Prav tako ni le težava mlajše populacije.
Vzroki
Za to, da imamo mrzla stopala, obstajajo številni vzroki.
Mrzla stopala so lahko posledica nepravilne in neprimerne obutve, a je to seveda banalen ter najenostavneje in najhitreje odpravljiv vzrok, rešitev je zgolj primerna obutev. Težava je velikokrat neodvisna od trenutne zunanje temperature.
Vzrokov za mrzla stopala je torej več, navadno pa so povezani s pretokom krvi oziroma prekrvavljenostjo tkiv. Poleg tega pa se pozimi že tako tanke podkožne žilice še dodatno zožijo in otežujejo nemoten pretok krvi, zato se širitev toplote močno omeji.
Najpogosteje so torej mrzla stopala posledica motenj v prekrvavitvi, ki nastanejo zaradi arteriosklerotičnih sprememb v stenah ožilja nog, lahko pa je razlog tudi motnja v regulaciji žilnega tonusa, torej če se arterijsko ožilje pretirano nagiba h krčenju. Na slabšo prekrvavitev pa sicer vplivajo tudi sedeče delo, prekrižane noge ter preozki čevlji ali čevlji z visoko peto, ki ovirajo pretok krvi.
Vzroki za mrzla stopala so tudi nizek krvni tlak, anemije, hormonske motnje, med katerimi izstopa zmanjšano delovanje ščitnice.
Zelo pomemben vzrok sta tudi stres in strah, ki povzročita preko delovanja vegetativnega živčevja zožanje perifernega ožilja in posledično zmanjšano prekrvavitev okončin, poleg tega pa strah in stres že sama po sebi znižujeta temperature kože.
Pri ženskah v mlajših letih so tovrstne težave v spodnjih okončinah in zlasti v stopalih pogosteje posledica disfunkcije vegetativnega živčnega sistema. To je pogosto zlasti pri ljudeh, ki so bolj simpatikotoni, kar pomeni, da se na stres odzovejo z zožitvijo perifernega ožilja, zaradi česar so periferna tkiva slabše prekrvljena.
Mrzle in boleče noge lahko povzroča tudi preobčutljivost na cigaretni dim - nikotin in kofein, saj ožata žilje in vplivata na nastanek arteriosklerotičnih sprememb v ožilju.
Mrzla stopala pa so lahko po nekaterih raziskavah celo simptom okužbe s kandido. Kandida je pogosta v razvitem svetu zaradi slabe kakovosti prehrane, hrani se namreč s sladkorji in ogljikovimi hidrati, ki v našem telesu razpadejo na sladkorje. Simptomi okužbe torej niso le glivična vnetja nožnice, temveč tudi utrujenost, razdražljivost, hladne okončine, izpuščaji in celo depresija.
Kaj storiti?
Svoje telo, tudi stopala, lahko pogrejemo na dva načina:
- tako, da pospešimo krvni obtok
- ali pa v telesu zbudimo receptorje, ki uravnavajo telesno temperaturo. V telesu namreč obstaja več tipov toplotnih receptorjev, ki se nahajajo v koži in sluznicah po celem telesu in zaznavajo različne temperature ter določajo, kako doživljamo toploto in hlad.
Nefarmakološki ukrepi
Da preprečimo težave z mrzlimi stopali lahko ogromno storimo sami, in sicer z nefarmakološkimi ukrepi:
- V prvi vrsti je pomembna primerna obutev in izbrani materiali nogavic. Le te naj bodo bombažne ali volnene, saj naravni materiali v koži zadržijo toploto in ustrezno vlago.
- Na podplatu je živčni splet, ki ga lahko poživimo z masažo. Priporočljiva je masaža z olji rožmarina, sivke, evkaliptusa ali kafre, ki spodbujajo prekrvavitev. Lahko si pomagamo tudi s teniško žogico, ki jo s stopalom usmerjamo sem in tja.
Kadar sedite, nog nikar ne držite na tleh, ki so ponavadi mrzla, temveč jih podložite s pručko ali blazino. - Nikar ne pozabite na gibanje, tudi s prsti na nogah. Večkrat jih pokrčite, raztegnite in tudi to bo pospešilo pretok.
- Enostavna rešitev je tudi termofor, ki ogreje mrzla stopala.
- Solna kopel pred spanjem je izredno učinkovita. V kopalno kad natočite toplo vodo in ji dodajte kavno skodelico kuhinjske soli. Potopite se v kopel za 15 do 20 minut ali kopel uporabite samo za stopala.
- Knajpanje je izredno stara metoda, a še vedno učinkovita. Metoda izmenične kopeli temelji na nekaj minutni izmenjavi mrzle in tople vode. Postopek se nekajkrat ponovi in konča v mrzli vodi.
- Kajensko papriko so v medicini uporabljali že stari Grki kot vroče zdravilo za hladne težave.
- Metoda mokrih in hladnih nogavic je poseben način gretja nog, ki na prvi pogled ni najbolj logičen, pa je vendar učinkovit. Temelji na Kneippovi metodi. Bombažne nogavice je potrebno namočiti v mrzlo vodo, čeznje pa obuti suhe volnene nogavice in noge zaviti v brisačo. Mokre in hladne nogavice povzročijo naval krvi proti stopalom, zaradi česar se noge hitro ogrejejo.
- Za uspešno terapijo pretočnih motenj se je izkazal avtogeni trening, ki pa se ga je treba naučiti pri strokovnjaku.
- Priporoča se tudi vsakodnevno hojo s podaljševanjem časa hoje: sprva od 15 do 20 minut in nato vse do nekaj ur zdržema. Tako se poveča zmogljivost arterijskega ožilja za širjenje, kadar se poveča potreba po krvi oziroma kisiku – pri motnjah regulacije žilnega tonusa.
- Če ste sicer zdravi, se priporoča tudi savno, telo se pri tem dobro pregreje in požene kri v vse kotičke telesa, z mrzlim tuširanjem pa poskrbimo za "telovadbo" ožilja, ki postane bolj prožno.
- Mrzla stopala so lahko tudi eden izmed indikatorjev lenega črevesja kot posledice prebavnega zastoja. Poskrbeti je torej treba za zdrave in uravnotežene vsakodnevne obroke in uživati hrano, bogato z minerali in vitamini, še posebej z vitaminoma E in C, kalcijem in magnezijem. Začimbe, kot so kajenski poper, kari, ingver in cimet, po ljudskem izročilu v telesu ustvarjajo občutek toplote.
Pomoč iz lekarne
Sami pa si lahko pomagamo tudi s prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo sestavine naravnega izvora, in sicer ginseng, matični mleček in ginko.
Kot je pogosto pri prehranskih dopolnilih, medicinski učinki ginsenga in matičnega mlečka niso klinično dokazani, še več različne študije dajejo celo nasprotujoče si rezultate, najverjetneje zaradi široke raznolikosti in različne kvalitete materiala, uporabljenega v študijah. Kljub temu pa tradicionalna raba priča o koristnosti.
Ginseng ali »moška korenina« naj bi bila adaptogen, to je snov, ki poveča odpornost telesa na stres s povečanjem presnove in prenosa kisika po telesu. S tem naj bi torej verjetno tudi reguliral arterijsko cirkulacijo in povečal življenjsko moč oz. energijo. Vendar pa je potrebna previdnost pri bolnikih, ki se zdravijo z antikoagulanti, saj ginseng lahko vpliva na strjevanje krvi, prav tako se odsvetuje tudi pri ljudeh s sladkorno boleznijo in povišanim krvnim tlakom.
O matičnem mlečku pravzaprav ne vemo prav veliko, saj nam še vedno niso znane vse njegove sestavine, vemo pa, da je matični mleček izloček čebel dojilj in je izključna hrana čebele matice. Matični mleček ji omogoča izjemno velikost, rodnost in dolgoživost.
Po podatkih izboljša:
- koncentracijo,
- povečuje življenjsko moč in odpornost organizma,
- zavira starostne spremembe,
- ohranja vitalnost in povečuje odpornost.
Deluje kot pomembni krvotvorni spodbujevalec ter odstranjuje kronične oblike utrujenosti, prav tako pa naj bi uravnaval delovanje telesnih žlez, pospeševal presnovo, deloval pozitivno pri odpravljanju posledic ateroskleroze, normalizial visok krvni tlak ter večal krvni pretok. Vendar pa lahko povzroča alergije, ne smejo pa ga uporabljati bolniki, ki z zdravili zavirajo delovanje imunskega sistema.
Med izdelki naravnega izvora je ginko ena redkih snovi, za katero je njena učinkovitost potrjena s kliničnimi študijami. Ginko izboljša:
- miselne sposobnosti, tako spomin kot intelektualne sposobnosti,
- pomaga pri vrtoglavici in šumenju v ušesih,
- ob fizikalni terapiji pomaga pri motnjah prekrvitve rok in nog in tako olajša bolečine pri hoji, zmanjša občutek hladnih rok in nog ter zmanjša občutek otrplosti.
- Izvleček ginka torej pri motnjah prekrvitve okončin izboljša prekrvitev in oskrbo tkiv s kisikom in hranili, deluje antioksidativno in varuje celice. Vendar pa je nujna previdnost oz. je jemanje pripravkov z ginkom odsvetovano pri ljudeh, ki se sočasno zdravijo s kumarinskimi antikoagulanti, acetilsalicilno kislino, nesteroidnimi protivnetnimi in revmatskimi zdravili in antiepileptiki.
Obisk pri zdravniku
Če kljub naštetim ukrepom po nekaj mesecih ne pride do ublažitve težav z mrzlimi stopali, je potreben pregled pri zdravniku. Zdravilo prvega izbora je tudi po zdravniški doktrini intervalni mišični trening, primerna je predvsem hoja, ki naj bo živahna, in naj traja vsaj pol ure na dan in vsaj petkrat na teden. Sicer pa lahko zdravnik pri motnjah prekrvavitve, v kolikor je to potrebno, predpiše ustrezno zdravljenje z zdravili, ki se dobijo v lekarni na recept.
To so zdravila, ki delujejo kot periferni vazodilatatorji - širijo žile in povečajo pretok krvi, tako da izboljšajo fluidnost krvi. V kolikor zdravnik sumi na težave z žilami in ima pacient prisotne poleg mrzlih stopal in udov še nekatere faktorje tveganja, kot so:
- kajenje,
- sladkorna bolezen,
- napredovalo ledvično popuščanje,
- zvišan krvni tlak,
- povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi,
- povečana vsebnost homocisteina v krvi,
- debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost,
- moški spol
- in starost,
lahko pacienta napoti na pregled pri angiologu, ki s pomočjo dopplerske preiskave ugotovi stanje arterij spodnjih okončin, in sicer tako da se izmeri tlak na arterijah stopala in se ga primerja s tlakom na nadlakti, in nato predlaga ustrezno zdravljenje.
Za konec
Mrzla stopala so torej težava, ki ji včasih namenjamo premalo pozornosti. Nedvomno lahko na težave s hladnimi stopali poleg že naštetega vplivamo tudi s splošno nego stopal, ki jo pozimi pogosto zanemarimo.
Sicer pa gibanje, dihanje, veliko svežega zraka, malo ali nič sladkarij, zadosti tekočine in čim več uživanja in smeha, v vsem kar počnete, pa se bo tudi pretok energije skozi telo uravnotežil in tako bodo tudi stopala postala toplejša.
