Za lajšanje prehladnih težav je na voljo paleta izdelkov Galenskega laboratorija, več informacij lahko dobite v lekarni našega zavoda.
Nahod, strokovno imenovan rinitis, je vnetje nosne sluznice in je najpogostejše obolenje nosu. Skoraj vedno spremlja prehladno obolenje. Zanj so značilni dražeč občutek v nosu, zamašen nos, izcedek iz nosu in kihanje, kar bolnika ovira pri dihanju.
Poznamo več različnih nahodov:
- vnetni ali infekcijski nahod (najpogostejši povzročitelji so rinovirusi, lahko pa tudi bakterije),
- preobčutljivostni ali alergijski nahod (alergijski rinitis) nastane zaradi pretiranega odziva telesne obrambe na sicer neškodljive alergene. Pelodi dreves, trav in plevelov povzročajo sezonski alergijski rinitis, pršice v hišnem prahu, živalska dlaka, različne plesni pa lahko povzročajo celoletni alergijski rinitis,
- strukturni nahod nastane zaradi anatomskih nepravilnosti v nosu,
- nosečnostni nahod povzročijo velike hormonske spremembe med nosečnostjo zaradi nepravilnega delovanja žlez z notranjim izločanjem,
- vazomotorni nahod je posledica motnje v delovanju avtonomnega živčevja,
- medikamentozni nahod lahko povzročijo nekatera zdravila, npr. antihipertenzivi in nepravilna uporaba kapljic za nos,
- iritativni nahod lahko povzročijo vdihavanje prahov, plinov, topil, lakov, izolacijskih materialov ipd.
Prehladni nahod je najpogostejša oblika nahoda in je nalezljiva okužba, saj ga ima skoraj vsakdo večkrat na leto, otroci zanj obolevajo večkrat kot odrasli.
Značilni, najbolj običajni potek prehladnega nahoda: po praskanju v žrelu se pojavi vodeni izcedek iz nosu, ki se počasi začne gostiti, postane vlečljiv in lahko izteka v žrelo. Zaradi večje količine izcedka in nabrekle nosne sluznice pride do občutka zamašenosti nosu in motenj dihanja, še posebej je moten tudi nočni počitek. Običajno traja prehladni nahod od štiri do sedem dni, lahko pa izzveni že prej.
V nadaljevanju preberite:
Zdravljenje prehladnega nahoda
Telo se proti virusom brani že samo, a največkrat so težave tako moteče, da sežemo po zdravilih in zdravilnih pripomočkih. Zdravljenje prehlada je torej simptomatsko, saj zdravil za te okužbe še ne poznamo.
Svetujemo:
- izpiranje nosne sluznice s fiziološko raztopino večkrat na dan,
- uporabo lokalnih ali sistemskih dekongestivov, ki skrčijo žilice v sluznici, zmanjšajo količino krvi v venskih sinusoidih in s tem preprečujejo oteklino nosne sluznice (naj se ne uporabljajo več kot pet dni, da ne pride do sekundarne dekongestije sluznice),
- uporabo lokalnih antiseptikov in njihovih kombinacij z analgetiki,
- vroče inhalacije (toplotni učinek slabi virusno aktivnost),
- vlaženje prostorov,
- uživanje toplih napitkov,
- nego prizadete kože okoli nosu.
Pomembnost lajšanja prehladnega nahoda
Bolj izrazite simptome je smiselno lajšati, saj tako lahko preprečimo širjenje vnetja na ušesa, obnosne votline, grlo ali celo na pljuča.
Do vnetja srednjega ušesa (otitisa) lahko pride zaradi nekajdnevne zamašitve Evstahijeve tube, ki sicer omogoča normalno zračenje in čiščenje srednjega ušesa in tudi zaradi povečane žrelnice. Vnetje obnosnih votlin (sinusitis) lahko nastopi po nekajdnevni zapori izvodil obnosnih votlin, skozi katera v normalnih pogojih poteka zračenje in čiščenje sinusov.
Potek zdravljenja nahoda
V začetni fazi je zdravljenje nahoda konzervativno:
- higiena nosne sluznice s fiziološko raztopino,
- dekongestivne kapljice in pršila za nos,
- pri hujših vnetjih antibiotik per os,
- nosni kortikosteroid,
- zdravila s kombiniranim dekongestivnim in protivnetnim delovanjem.
Operativno zdravljenje je v primeru hujših zapletov pri vnetju nosnih in obnosnih votlin.
Kdaj priporočamo pregled pri zdravniku?
- pri trajanju nahoda več kot en teden,
- ob poslabšanju simptomov kljub samozdravljenju,
- pri nahodnih dojenčkih,
- pri starostnikih, ki imajo še spremljajoče kronične nenalezljive bolezni,
- pri bolnikih z zmanjšano imunsko sposobnostjo,
Kdaj je nujno potrebno na pregled k zdravniku?
- ob dlje trajajoči hripavosti,
- ob bolečinah v ušesu, slabšem sluhu ali izcedku iz ušesa,
- ob bolečini v ustni votlini in težkem požiranju,
- ob bolečinah v prsnem košu, težkem, hropečem ali piskajočem dihanju,
- ob hudem kašlju z gostim izločkom,
- ob bolečinah v zatilju ali otrdelem tilniku.
