Odrasel človek v povprečju na dan opravi 4 do 6 tisoč korakov. Preračunano v razdaljo to pomeni, da za časa enega življenja 4-do 5-krat obhodi zemeljsko oblo. Naša stopala torej res opravijo velikansko delo in zaslužijo, da jim namenimo nekaj pozornosti.
Kar 80% odraslih ljudi ima težave s stopali – težave s pekočimi ali hladnimi stopali, z glivicami, žulji, vraslimi nohti, kurjimi očesi, bradavicami na podplatih, trdo kožo, prekomernim potenjem, … pa tudi z resnejšimi zdravstvenimi težavami, kot so težje deformacije stopal ali diabetično stopalo, ki sodijo v domeno zdravnika.
Stopalo sestavlja 26 kosti, 33 sklepov in preko 100 mišic, kit in vezi, ki dajejo stopalu potrebno stabilnost, da lahko nosi težo celega telesa. S pomočjo čutilnih mehanizmov zaznavajo in možganom sporočajo informacijo o položaju v prostoru in tako pomagajo uravnavati držo in usmerjajo naše gibanje. Omogočajo hojo, tek in plezanje. Nosijo nas po ravnih in razgibanih tleh, po podajajočih se in trdnih podlagah, po stopnicah navzgor in navzdol, po cestah in brezpotjih. In če smo zdravi in dovolj gibljivi, je naš korak ne glede na raznolikost podlage varen in zanesljiv. Levji delež pri tem imajo prav naša stopala.
Sodoben način življenja je pogosto povezan s hojo po večinoma ravnih in trdih površinah, kjer hitro prilagajanje na neravno podlago ni več potrebno. Pogosta je tudi neustrezna obutev, ki je iz neustreznih materialov, preozka ali so pete previsoke. To vodi v spremenjeno statiko stopala, spuščene stopalne loke, drugačno razporeditev pritiska po stopalu in številne težave – otiščance, kurje oči, deformacije prstov (npr. haluks valgus (ukrivljen palec), petni trn...).
V nadaljevanju preberite o:
- Ustrezna obutev in nega stopal
- Vraščeni nohti
- Petni trn
- Haluks valgus (ukrivljen palec)
- Ploska stopala
- Deformacija prstov
- Kurje oči in otiščanci
- Trda koža na stopalih
- Bradavice na podplatih
- Prekomerno potenje
- Glivične okužbe kože (»atletsko stopalo«)
- Glivične okužbe nohtov
- Žulji
- Hladna ali pekoča stopala
- Bolje preprečevati kot zdraviti - a tudi preprečevanje in samozdravljenje imata svoje omejitve
Bolje preprečiti kot zdraviti - ustrezna obutev in nega stopal
Ker vedno velja, da je bolje preprečevati kot zdraviti, najprej in najlažje poskrbimo za ustrezno obutev. Ta lahko pripomore, da se izognemo marsikateri od omenjenih težav ali jih vsaj zamaknemo na poznejši čas. Primerna obutev je tista, ki preprečuje deformacijo stopal, je:
- ustrezne velikosti (obe stopali nista nujno enako veliki),
- dovolj široka,
- iz naravnih materialov,
- zračna,
- udobna in
- nudi dovolj ustrezne opore, da omogoča varno in udobno hojo.
Visoke pete so lahko vzrok resnim težavam v poznejših letih.
Poskrbimo za redno in pravilno nego stopal in za redno odstranjevanje in preprečevanje nastanka trde kože. Stare, poroženele kože ne režemo in ne strižemo. Bolje je, da jo med kopanjem ali prhanjem obrusimo z ne pregrobo pilo za stopala. Večkrat si privoščimo kopel za noge, ki ji lahko dodamo žlico soli ali olja ali obojega, utrujene noge bo poživila in trdo kožo zmehčala, trdo in poroženelo kožo pa bomo še laže odstranili. Stopala, ki so v vročih poletnih dneh še bolj izsušena kot sicer, redno mažimo s hranljivo kremo, koža bo tako bolj mehka, prožna in odporna, stopala pa lepša in predvsem bolj zdrava.
Najpogostejše težave s stopali
Vraščeni nohti
Vraščeni nohti večinoma nastanejo zaradi poškodbe nohta, neustrezne obutve ali nepravilnega striženja nohtov. Nohte je potrebno redno in pravilno oblikovati. Za striženje uporabimo primerne škarje in/ali klešče. Nohte na nogah režemo ravno in s tem preprečimo vraščanje nohtov. Obnohtna kožica ščiti pred vdorom bakterij, zato je ne režemo. Lahko jo z leseno palčko potisnemo iz sredine navzven ali pa si pomagamo z ustreznimi olji in kremami.
Vraščen noht se, namesto da bi rasel normalno le v dolžino, zaraste tudi v okolno tkivo, se zaviha in pritiska v obnohtno kožo. Mesto je pordelo, boleče in občutljivo na dotik. Ko zaradi pritiska nastane ranica, se lahko pridruži še okužba. Izpod nohta se začnejo izcejati sokrvica, kri ali gnoj, noht spremeni barvo, se dvigne in močno boli. Samozdravljenje v obliki nožnih kopeli in izpiranja s slano vodo, fiziološko raztopino, 3% vodikovim peroksidom, hrastovim lubjem, raztopino hipermangana ali drugimi razkužili običajno ne zadošča več. Morda je težavo mogoče rešiti s pomočjo posebnih nohtnih sponk, ki robove nohta vlečejo navzgor, in jih na noht namestijo izkušeni pedikerji, pri težjih primerih je potrebno obiskati zdravnika oziroma kirurga, ki opravi operacijo prizadetega nohta iz izreže deformirani del.
Petni trn
Petni trn je pogosta težava. Značilna je ostra zbadajoča bolečina v predelu pete, ki se najpogosteje pojavi ob prvih korakih zjutraj ob vstajanju, sčasoma popusti in preide v dolgotrajno bolečino.
Najpogosteje se pojavi pri osebah, ki: imajo spuščene stopalne loke ter pretirano zvračajo stopala navznoter, veliko hodijo ali stojijo na trdih površinah, imajo preveliko telesno težo in pri nosečnicah in starostnikih.
Plantarna fascija je stopalna vez, ki poteka od prstov na nogah do petne kosti in tvori ter podpira stopalni lok. Med spanjem se ta vez krči in širi. Pri dolgotrajnih obremenitvah je dolgo napeta in izpostavljena vleku, kar povzroči nabiranje kalcija in rast točkovne kostne tvorbe (trna) na petni kosti. Ta trn pri hoji pritiska na podlago in draži mehko tkivo in živce, kar povzroči kronično vnetje in bolečine. Ko zjutraj vstanemo, vez nenadoma obremenimo z vso težo, tako da se mora naenkrat raztegniti, kar lahko povzroči ostro bolečino ob prvih jutranjih korakih. Nato bolečina za nekaj časa popusti in se spremeni v dolgotrajno pekočo bolečino. Pri sedenju bolečine ni, ko vstanemo, se ponovno pojavi. Pomagamo si lahko s posebnimi vložki za čevlje, ki nevtralizirajo pritisk na boleči predel pete, po potrebi si pri hoji privoščimo počitek, izogibamo se dolgotrajni hoji, teku ali ukvarjanju s športom. Včasih je koristna kratkotrajna 5 minutna uporaba ledu na mestu vnetja, dobrodejno je zmanjšanje telesne teže, če je le-ta zvišana, dobrodošle so tudi raztegovalne vaje, ki jih predpiše ortoped.
Haluks valgus (ukrivljen palec)
To je relativno pogosta težava, za katero pravijo, da jo ima vsaka tretja ženska in vsak dvajseti moški. Palec se pomakne proti malim prstom, glavica prve stopalnice se zadebeli in izboči, nastane tipična izboklina, ki je boleča in onemogoča normalno hojo. Posledično pride do sprememb tudi na drugih prstih, pojavijo se otiščanci, kurja očesa, težko najdemo primerno obutev…
Vzrok je lahko dedna pogojenost - nepravilen način hoje (pretirano zvračanje stopala navznoter) in spuščen prečni stopalni lok stopala. Pomemben dejavnik je nošenje preozkih čevljev, ki tiščijo prste skupaj ter nošenje obutve z visoko peto, ki ustvarja pretiran pritisk na sprednji del stopala, to pa vodi v postopno spuščanje prečnega stopalnega loka in posledično tudi v povečan pritisk na palčni sklep.
Vedno je dobro najprej obiskati ortopeda, ki bo presodil, če gre za haluks valgus ("običajen" kriv palec pri ženskah) ali morda za haluks rigidus (bolj "moška" težava, kjer gre za obrabo v temeljnem sklepu palca).
Za samopomoč so na voljo različne opornice (ortoze) , ščitniki in blazinice, a temelj zdravljenja ostaja široka obutev z zadostnim prostorom za prste in nizko peto ter vložek za podporo stopalnih lokov in razbremenitev stopalnih pritiskov. V določenih primerih ortoze morda lahko predpiše zdravnik ortoped.
Pri napredovalem zatrdelem valgusu nožnega palca je za dolgoročno zmanjšanje bolečin potreben kirurški poseg, ki pa brez pred- in pooperativnih prilagoditev obutve ne bo imel želenega učinka. Namen kirurškega zdravljenja je zmanjšanje obremenitev stopala, ne pa ortotično ali kirurško prilagajanje stopala preozki obutvi.
Ploska stopala
Večinoma se s ploskimi stopali rodimo in v otroštvu navadno ne povzročajo težav. Stopalni lok nato nastaja postopoma z razvojem podpornih vezi in mišic v podplatih, ter se izoblikuje do 6. leta. Vzrok ploskim stopalom so najpogosteje šibkejše vezi in mišice (lahko tudi posledica nevroloških in mišičnih bolezni), redkeje dedne hibe v zgradbi drobnih kosti.
V odrasli dobi se plosko stopalo lahko pojavi zaradi naglega povečanja telesne teže ali zaradi slabe obutve. Obutev je še posebej pomembna, če opravljamo stoječ poklic.
Dobro je plosko stopalo preprečiti že v otroštvu, pozneje se pogosto pojavljajo bolečine v mišicah, sklepih in kosteh, tudi bolečine v hrbtenici. Zaradi ploskega stopala je lahko omejena tudi gibljivost, noge bolijo predvsem pri hoji in takrat, ko dlje časa stojimo. Ortopedi ne odstopajo od navodila: Plosko stopalo lahko preprečimo s pravilno nego, gibanjem/telovadbo in primernim obuvalom. Hodimo bosi op neravni podlagi, saj tako krepimo mišice stopal (in preko akupresurnih točk spodbujamo delovanje celotnega telesa).
Deformacije prstov
Spremenjena oblika stopala je najpogosteje posledica spremenjenega načina hoje, zaradi česar lahko pride zaradi neustrezne obutve ali določenih bolezni, ki povzročajo okvaro mišic, žilja in/ali živčevja.
Krempljasti in kladivasti prsti so razmeroma pogosta deformacija. Zaradi okvare gibalnih živcev pride do oslabelosti in porušenega ravnotežja mišic, ki upogibajo in iztegujejo prste.
Krempljast prst« nastane zaradi zatrditve prsta v polskrčenem položaju, pri čemer so členki bolj izbočeni kot običajno, konica prsta pa je usmerjena navzdol.
»Kladivast prst« je s strani videti kot kladivo (prvi sklep od narta ni kot običajno izbočen, temveč vbočen).
Ker prsti med hojo ne nosijo svojega deleža telesne mase, so obremenitve in pritiski po stopalu nepravilno razporejeni. Povzročajo nastajanje trde kože, otiščancev, kurjih očes, bolečine in težave pri hoji.
Pri blažjih težavah si lahko pomagamo z zaščitnimi blazinicami, tulci ali naprstniki, ki ublažijo pritisk in s tem zmanjšajo bolečino. Nositi je treba mehko, dovolj široko in dovolj veliko obutev.
Kurje oči in otiščanci
so posledica neprestanega drgnjenja in trenja na določenem predelu stopala, pred katerim se koža sama zaščiti tako, da tvori več roževine. Najpogostejši so v predelu blazinic stopala, pod peto in okoli petnega predela ter pod nožnim palcem ter na palcu in mezincu. Kurje oči se lahko pojavijo tudi med prsti.
Otiščanec je otrdelo mesto na koži, ki je postalo debelejše in trdo zaradi stalnega trenja, pritiska ali podobnega draženja, najpogosteje zaradi visokih pet ali čevljev, ki se slabo prilegajo. Je nepravilne oblike, lahko zajema precejšnjo površino in nima središča oz. trna.
Kurje oči so običajno pravilne oblike in so lahko bele, sive ali rumene barve. V centru imajo trnasto strukturo, ki sega globlje v kožo.
Pomagamo si lahko z ustrezno obutvijo, ki mora biti mehka in udobna. Uporabimo lahko vložke za čevlje, ki bodo pomagali enakomerno razporediti pritisk na stopalu. Pomembna je seveda ustrezna nega (kopeli, negovalne in zaščitne kreme) in po potrebi pedikura. Pri hranilnih in negovalnih kremah izberemo tiste, ki koži dovajajo dovolj vlage in maščobe, pogosto vsebujejo sečnino (ureo).
Pri obližih za kurje oči bodimo previdni – namestiti jih je treba na center kurjega očesa, da ne povzročijo razjede na zdravi koži.
Pri lekarniških pripravkih za odstranjevanje trde kože, otiščancev in kurjih očes (na voljo v obliki mazil ali tekočine) je treba skrbno upoštevati navodila za uporabo. Zdravo kožo v okolici poroženelega mesta je pred nanosom dobro zaščititi z mastnim mazilom, ki preprečuje prodiranje učinkovin v zdravo kožo. Posebej previdni morajo biti sladkorni bolniki in osebe z motnjami perifernega živčevja. Pripravki z večjo vsebnostjo keratolitika, ki raztaplja poroženeli zgornji sloj kože, zanje niso primerni.
Trda koža na stopalih
Trda koža zlasti poleti morda predstavlja zgolj lepotni primanjkljaj, a če nastajanja ne ublažimo oziroma preprečimo, se lahko prelevi v resno težavo. Razpokana koža na stopalih je pri hoji obremenjena z velikimi pritiski, celi se počasi, razpoke so boleče, lahko zakrvavijo ali pride do okužb z bakterijami ali glivicami.
Ponovno velja, da je preprečevati bolje kakor zdraviti, zato redno uporabljajmo negovalne pripravke za stopala, še preden se koža izsuši, zadebeli in otrdi. V lekarni so na voljo tudi mazila, ki mehčajo trdo, poroženelo plast kože, ki jo je potem lažje odstraniti. Po potrebi poiščimo pomoč pri strokovnjaku – pri pedikerju, v lekarni, tudi pri zdravniku.
Bradavice na podplatih
Bradavice so zelo pogosta okužba kože, ki prizadene predvsem otroke in mladostnike, pojavi se lahko pri katerikoli starosti. Povzročajo jih humani papiloma virusi (HPV), poznanih je preko 100 vrst teh virusov. Pogosto se okužimo v kopališčih, pa tudi tam, kjer ljudje veliko hodijo bosi. Bradavice opazimo kot eno, pogosto pa tudi kot skupek nekaj milimetrov velikih kožnih zadebelitev, lahko so podobne cvetači. Včasih na sredini opazimo temnejše drobne pike.
V primerih, ko bradavice na stopalih ne povzročajo bolečin in ne motijo pri hoji, zdravljenje ni potrebno. Boleče in funkcionalno moteče bradavice je treba zdraviti. Uporabljajo se metode, ki ne povzročajo brazgotinjenja, saj lahko brazgotine na stopalih bolijo več let.
Proti bradavicam se borimo z jedkimi snovmi (raznimi organskimi kislinami (mlečno, salicilno, diklorocetno), s srebrovim nitratom) v obliki mazil ali tekočin, z zamrzovanjem ali jih izrežemo. Če nismo odstranili celotne bradavice, se lahko pogosto ponavlja
Pri zdravljenju bradavic je koristno predhodno mehčanje in odstranjevanje poroženele kožne površine s kopeljo, saj omogoča boljše prehajanje zdravila v globino.
Prekomerno potenje
Prekomerno potenje je precej nadležna težava, a potenja ne smemo popolnoma preprečiti. Zdravo stopalo izloči do pol skodelice znoja na dan, pri čemer ob redni higieni in ustrezni obutvi ne zaznamo posebnega vonja in nimamo težav. Pri prekomernem potenju pa so noge neprestano vlažne, pozimi zaradi tega hladne, zlasti poleti neprijetnega vonja, pojavljajo se tudi težave z glivicami, ranice, vnetje in bakterijske okužbe. Vzroki so lahko različni, lahko tudi psihološki (posledica stresa, bojazni ali tesnobe), potenje nog je lahko bolj izraženo tudi v nosečnosti ali klimakteriju. Lahko spremlja nekatere infektivne ali nevrološke bolezni in bolezni žlez z notranjim izločanjem ali pa je posledica jemanja nekaterih zdravil ter zastrupitve z alkoholom ali nikotinom.
Prvi ukrep pri takšnem stanju je redna higiena in redno menjanje nogavic (vsaj 2- do 3-krat na dan). Nogavice naj bodo iz materialov, ki jih lahko peremo pri višjih temperaturah. Nositi je treba zračno obutev iz naravnih materialov, ki jo prav tako izmenjujemo, da se vmes lahko popolnoma posuši. Po umivanju uporabimo posipe, ki vpijajo odvečno vlago. Lahko jih natresemo tudi v obutev. Nekateri posipi vsebujejo tudi učinkovine, ki zavirajo rast glivic. Na voljo so različna pršila, ki preprečujejo neprijeten vonj in osvežijo stopala in obutev. Priporočljive so mlačne ali izmenične, toplo-hladne kopeli, ki jim lahko dodamo različne kopalne soli, kis ali prevretek z žajbljem ali hrastovo skorjo. Potenje nekoliko zavira tudi pitje prevretkov iz listov žajblja ali rmana.
Na voljo so tudi lekarniški pripravki za zaviranje potenja. Vsebujejo urotropin ali formaldehid, ki zavrejo izločanje žlez znojnic. Neprekinjeno jih za samozdravljenje lahko uporabljamo največ 10 dni, temu obdobju mora slediti vsaj 3-tedenski presledek.
Kadar prekomerno znojenje povzroča preveč težav, obiščemo dermatologa.
Glivične okužbe kože (»atletsko stopalo«)
Glivične okužbe so izjemno trdovratne in se rade ponavljajo. So nalezljive, prenašajo se lahko preko obutve, brisač, nogavic. Glivice imajo rade vlago in toploto, zato so težave pogostejše poleti in pri ljudeh, ki veliko nosijo težko in zaprto delovno obutev ali športne copate (delavci na gradbiščih, v tovarnah, rudarji, športniki, …), v katerih se stopala obilneje znojijo.
Pogosto je najprej prizadeta koža med in pod prsti, ki pordi, srbi, razpoka. Ker je težava pogosta pri športnikih, se je za glivično okužbo stopal uveljavilo tudi ime »atletsko stopalo«.
Za preprečevanje te težave je dobro nositi nogavice, ki se lahko prekuhajo. V bazenih, javnih kopališčih in savnah, kjer je veliko vlage in veliko ljudi, nosimo natikače in noge vedno skrbno osušimo. Poskrbimo za zračno obutev iz naravnih materialov, uporabimo antimikotike v pršilu ali posip. Za zdravljenje je na voljo kar nekaj pripravkov brez recepta, pri vseh je pomembno, da smo pri uporabi vztrajni in natančno upoštevamo navodila. Po potrebi poiščimo strokovno pomoč (zdravnika, farmacevta, pedikerja)! Dobro je vedeti, da se pripravki med seboj razlikujejo po načinu delovanja. Učinkovitejši bodo tisti, ki glivico uničijo. Pripravke, ki »zgolj« zavirajo rast glivic je treba uporabljati vztrajno skozi daljši čas tudi potem, ko znaki in simptomi okužbe niso več opazni.
Glivične okužbe nohtov
Okužba z glivicami se lahko preseli tudi na nohte. Prizadeti so lahko vsi nohti, običajno pa najprej oboli palec. Nohti spremenijo barvo, se zadebelijo, lahko odstopijo ali se začnejo luščiti. Vedno ukrepamo, čim noht spremeni barvo/teksturo.
Kadar je noht ali celo več nohtov močneje prizadet, je pogosto potrebno obiskati zdravnika, ki bo predpisal zdravila za peroralno uporabo.
Nohte strižemo na kratko in pazimo, da ne poškodujemo obnohtne kožice.
Žulji
Tudi žulji nastanejo zaradi drgnjenja zgornje plasti kože ob površino (največkrat obutev).
Na prizadetem mestu se začne nabirati tekočina, ki varuje spodnje plasti kože pred nadaljnjimi poškodbami.
Ko se nam naredi žulj, kožo čimprej osvobodimo pritiska – se sezujemo oziroma preobujemo. Žulja ne prediramo, saj mehur s tekočino služi kot naravna zaščita za novo kožo pod njim in ohranja vlažno okolje, ki pospešuje celjenje. Nepravilna oskrba in prediranje lahko povzroči okužbo, ki se kaže kot vnetje, mesto lahko pordi in se zagnoji. Če žulj poči, kože raje ne režemo in ne odstranjujemo.
Rano vedno zaščitimo pred zunanjimi vplivi in okužbo. Najbolje je, da stopalo umijemo pod tekočo mlačno vodo z milom, dobro izperemo in razkužimo, osušimo in pokrijemo z obližem ali sterilno gazo.
Poleg klasičnih obližev je na voljo vrsta pripravkov prav za oskrbo žuljev. Zelo učinkoviti so obliži s hidrokoloidno tehnologijo, ki zmanjšajo bolečino zaradi pritiska in trenja in omogočijo optimalno vlažno okolje za celjenje, zato se žulj hitreje zaceli. Obliž pustimo na žulju več dni in ga zamenjamo, ko se sam odlepi. Če uporabljamo klasične obliže, je ranjeno mesto dobro predhodno namazati s kremo, ki pospeši celjenje.
Hladna ali pekoča stopala
Hladne noge so lahko posledica slabše prekrvavitve (zoženih žil) ali pa slabše oživčenosti. Ker žile poapnevajo oziroma se njihov premer zmanjšuje zaradi odlaganja snovi tekom življenja (ateroskleroza), se ta razlog za hladne noge običajno javi šele, ko smo starejši.
V mlajših letih je vzrok mrzlih stopal pogosto v preveliki napetosti žilnih sten, čemur so lahko vzrok tudi hormonske spremembe. Včasih pomaga občasno kopanje nog - izmenično s hladno vodo in toplo vodo, s čimer žilje prisilimo k pogostejšemu širjenju in krčenju. Prav tako je zelo pomembna hoja, gibanje, ki sili noge k dobri cirkulaciji.
Za samopomoč so poleg izmeničnih kopeli in hoje na voljo mazila za stopala z rastlinskimi izvlečki, ki širijo krvne žile in spodbujajo prekrvavitev.
Vroča, pekoča stopala, so pogosta in zelo obremenjujoča nadloga, ki močno otežuje vsakodnevne aktivnosti in miren spanec. Natančen vzrok je pogosto težko določiti, tudi tu lahko gre za motnje cirkulacije ali živčevja iz različnih vzrokov. Nekateri bolniki povedo, da so težavo odpravili s pomočjo posebnih vložkov za čevlje iz pravega usnja, ki so strojeni brez kromovih soli. Blagodejno delujejo kopeli v hladni vodi in mazanje s hladilnimi geli (pogosto z izvlečki divjega kostanja ali medene detelje, z mentolom ali kafro), včasih pomaga tudi uživanje pripravkov z vitamini iz skupine B ali zdravila, ki so na voljo za zdravljenje težav s krčnimi žilami.
Bolje preprečevati kot zdraviti - a tudi preprečevanje in samozdravljenje imata svoje omejitve
Z marsikatero težavo s stopali se lahko z ustrezno nego, obutvijo in pripravki za samozdravljenje spopademo sami. A poznati in upoštevati moramo meje in pri resnejših težavah, kot so npr.:
- trdovratna glivična obolenja,
- hudo prekomerno znojenje,
- deformacije stopal ali diabetično stopalo,
poiskati tudi pomoč v lekarni, pri zdravniku ali specialistu (ortopedu, diabetologu, dermatologu).
