Negovana koža, lasje in nohti - vir našega zadovoljstva

Negovana koža, lasje in nohti veljajo za ogledalo vsakega posameznika. Želimo si urejenih nohtov, lepe kože in močnih, bujnih las. Že od nekdaj so bujnim lasem pripisovali posebno moč in o tem govori tudi svetopisemska zgodba o Samsonu in Dalili.

V nadaljevanju preberite:

Koža Lasje Nohti Zdrava prehrana

Koža

Koža je največji organ, ki varuje naše telo pred zunanjimi vplivi (sončni žarki, poškodbe, vdor bakterij, virusov). Opravlja pomembne naloge: tu nastaja vitamin D, z znojenjem skozi kožo je omogočena regulacija temperature, s pomočjo receptorjev pod povrhnjico dobivamo sporočila o dražljajih iz okolja. Slika shematsko prikazuje sestavo kože in podkožja.

Stanje kože ima pomemben vpliv na počutje posameznika.Različne spremembe na koži so posledica številnih dejavnikov, ki jim je koža izpostavljena. Te lahko poslabšajo počutje posameznika in njegovo kakovost življenja.

 Spremembe na koži

 Bolezenske spremembe: 

• alergijske reakcije, 
• virusne, bakterijske, glivične okužbe, okužbe s paraziti (uši, garje), 
• avtoimune bolezni, 
• vnetje žlez lojnic (akne), 
• tumorji, rak kože, 
• poškodbe, opekline.

  V teh primerih moramo poiskati pomoč pri zdravniku.   Spremembe na koži, ki zahtevajo intenzivno nego:

• Mastna koža na obrazu
• Suha koža na obrazu, po telesu
• Pigmentne lise
• Odebeljena koža, groba koža na stopalih
• Kurje oko

Mastna koža je zelo pogosta nadloga pri odraščajoči populaciji, pojavlja pa se tudi pri starejših. Kožne pore so razširjene, koža je debelejša.Masten lesk se pojavi zlasti na čelu in nosu. Čiščenje mastne kože zahteva posebno skrb. Zelo pomembno je večerno čiščenje kože.NE uporabljajmo mila!Primerni so izdelki, ki so namenjeni za ta tip kože (micelna voda, čistilno mleko, ki se spere z vodo). Za nego po umivanju pa so primerne vlažilne kreme in ličila na vodni osnovi. 

Suha koža Po 30. letu lojnice in znojnice proizvajajo manj izločkov na površino. Zaradi tega je motena izgradnja zaščitnega hidrolipidnega in kislega plašča. Tudi substanc, ki so sposobne vezati vodo (med njimi je največ uree), je vse manj. Takšna koža je manj elastična, nagnjena k tvorbi gub, izsuševanju in srbenju. Vezivno tkivo izgublja svoja vlakna in sposobnost vezave vode. Tudi znotraj celic je vse manj vode. Z intenzivno nego lahko omilimo posledice pomanjkanja vlage in lipidov (maščob). Izdelki za nego občutljive kože, kot so trdo milo, losjon za umivanje in kremno olje za tuširanje ne vsebujejo alkalnih mil, imajo koži ustrezen pH in maščobe, ki oskrbijo kožo z njej lastnimi lipidi. Za vsakodnevno nego kože uporabimo kremo in losjon z vitaminom E, lanolinskimi alkoholi in dekspantenolom. Dekspantenol se v kožnih celicah spremeni v vitamin B5 in pomembno pospeši proces obnavljanja kože, celjenja ran in blažitev vnetij.

Pigmentne lise ali melazme nastanejo zaradi vpliva sončnih žarkov na neenakomerno razporeditev barvila – pigmenta v koži. Odstranjevanje pigmentnih lis zahteva agresivne postopke, ki lahko pri nepravilni uporabi pustijo neželene posledice. Zato se za tak postopek odpravimo k dermatologu. Maska za beljenje pigmentnih lis je sestavljena iz naravnih belilnih snovi, ki so v ustreznem razmerju (arbutin, tirozinol, kojična kislina, askorbinska kislina, fitična kislina, azelinska kislina). Po opravljenem agresivnem postopku se več tednov ne smemo izpostavljati soncu.

Suha, groba in trda koža na petah Noge in stopala sodijo med najbolj obremenjene dele telesa. Površina 1,6 dm2 prenaša celotno težo telesa.Največja obremenitev za noge je neprimerna in preozka obutev.    

Kako negujemo kožo stopal?

Redno uporabljamo kreme s snovmi, ki mehčajo kožo – keratolitiki (alfa hidroksi kisline, salicilna kislina, urea) in plovni kamen za strganje kože.   Žulji, otiščanci, kurje oči Kurje oči nastanejo kot obramba na nekaj, kar na kožo močno pritiska, jo drgne.  Lahko se pojavijo kjerkoli na stopalu, največkrat na stranskih delih prstov, na stopalnih blazinicah in petah. Pojavi se rdečica, boleča na dotik ali žulj. Spremembe na koži otrdijo in postanejo debelejše - otiščanec. Ko se vrastejo, pritiskajo na živec pod kožo, zaradi česar so lahko zelo boleče – kurje oko.   Kurje oko

• Trdo kurje oko je odebeljen predel trde kože s trdim središčem.
• Mehko kurje oko ima tanjšo površino in se pojavlja med prsti.
• Zrnato kurje oko je predel trde kože, ki obdaja holesterolski čep in nastaja samo na podplatu.

Nega kurjih oči zahteva redno nego: mehčanje kože v topli vodi, nanašanje kreme za vlaženje in mehčanje kože. Priporočamo uporabo zaščitnih obročkov in obližev, da čevelj ne pritiska na kurje oko. Odstranjevanje kurjega očesa je dolgotrajen postopek, kjer je potrebno redno nanašanje tekočine s salicilno kislino. Zelo trdovratna kurja očesa, ki jih sami ne moremo odstraniti, mora odstraniti dermatolog. Kurje oko bo ponovno nastalo, če ne bomo odstranili njegovega povzročitelja.

Lasje

Las sestavlja beljakovina keratin in celice, ki tvorijo pigment melanin. Količina in vrsta melanina sta podedovani in določata barvo las. Lasje rastejo iz lasnih mešičkov ali foliklov. Globoko v koži leži lasna čebulica (bulbus), iz katere raste korenina lasnega stebla. Vsak las ima svojo žilico, ki ga prehranjuje in žlezo lojnico, ki masti las.

Lasni cikel las ima tri obdobja. Obdobje aktivne rasti je najdaljše obdobje. Traja od tri do osem let. V tem obdobju lasje rastejo. Sledi obdobje prehodne faze, kjer las ne raste več. Nekoliko se razbarva in se pripravi na izpad. V obdobju telogene faze, ki traja tri do štiri mesece, las neboleče izpade. Fiziološko, brez razloga za skrb, lahko na dan izpade do 100 las. Kadar gre za prekomerno izpadanje las, ko izpade več kot 100 las na dan, je najbolje opraviti pregled pri dermatologu, kateri odkriva vzroke za nastale težave.

Izpadanje las je lahko posledica hormonskih sprememb (nosečnost), prehrane (anoreksija, podhranjenost), zdravila (antibiotiki, kemoterapevtiki) in infekcije (tuberkuloza, sifilis). Izpad las ni trajen in se lasje po nekaj mesecih obnovijo. Najpogostejša vrsta izgube las je t.i. moška plešavost. Ta je dedno pogojena in prizadene oba spola. Moško plešo lahko dokaj uspešno zaviramo, le redko pa spodbudimo ponovno rast las. Zdravljenje je pri moških bolj učinkovito s tabletami s finasteridom, pri ženskah pa se uporabljajo zaviralci moških spolnih hormonov.

Prhljaj je zelo pogosta težava na lasišču.  Kaže se kot luščenje kože v omejenih žariščih ali po vsem lasišču. Pojavi se pri mladih po puberteti in izzveni navadno po 50. letu. V večini primerov ne gre za bolezen. Za njegov nastanek so pomembne žleze lojnice, starost, spol, moški spolni hormoni, prisotnost glivice Pityrosporon ovale. Nega las z ustreznimi šamponi (z žveplom, selenom ali cinkovim piritionom ali z antimikotiki) je zelo učinkovita.  

Nohti

Noht je prozorna rožena plošča, ki leži na nohtni posteljici, z nohtno matico na korenu in obdan z nohtnima gubama ob straneh.Nohti rastejo vse življenje, hitreje pri otrocih, nosečnicah, poleti, podnevi, ob poškodbah. Na rokah rastejo 4x hitreje kakor na nogah.Spremembe na nohtih povzročajo notranji in zunanji dejavniki. Nohti se lahko značilno spremenijo zaradi: dednih dejavnikov, poškodb, okužb, kožnih bolezni, tumorjev notranjih organov, neprimerne prehrane, zdravil...

Spremembe na nohtih Vraščen noht nastane zaradi anatomskih značilnosti, zaradi nepravilnega striženja ali nošenja neprimerne obutve. Krempljast noht nastane pri starejših ljudeh zaradi pretesne obutve. Noht ni več prozoren, je zadebeljen, zakrivljen navzdol kakor papagajev kljun.

Vdolbinice nastajajo ob raznih kožnih boleznih, npr.: luskavici.

Cepljenje nohtov, vzdolžno in horizontalno na prostem delu nastane zaradi kemijskih in mehanskih vplivov, redkeje zaradi hipotiroze, pomanjkanja vitaminov A ali B oz. podhranjenosti.

Odstopanje nohta od nohtne posteljice se začne na prostem nohtnem robu ali ob straneh. Pod nohtom se nabira roženina in umazanija, kar noht obarva rumeno-rjavo. Vzroki: luskavica, glivična infekcija, pretirano manikiranje, poškodbe nohta z izlivi krvi, pomanjkanje železa, sladkorna bolezen bolezni ščitnice.

Glivična infekcija je najpogostejša težava na nohtih. Je nalezljiva okužba, ki ji povzročajo dermatofiti in glive kvasovke. Glivice imajo rade toplo in vlažno okolje in napadejo, kadar je oslabljena odpornost, oz. pri motnjah prekrvavitve. Pogostost okužbe z leti narašča, pogosteje pa doleti športnike, obiskovalce kopališč in savn. Napadeni del nohta se spremeni, je odebeljen, porumeni, se drobi. Raste počasneje in odstopa od nohtne posteljice. Pri pregledu zdravnik ugotovi ali gre za glivično okužbo ali ne.

Zdravljenje glivične infekcije: s tabletami, temu običajno dodajo še mazila ali raztopino.
Pulzno zdravljenje s tabletami: 7-dnevno jemanje zdravila v mesecu 2x dnevno tri mesece. Tako se učinkovina vgradi v nastajajoči noht.
Lokalno zdravljenje: nanašanje antimikotičnih mazil in tekočin na obolelo mesto. Zdravljenje traja 6-9 mesecev, tako da zraste nov noht, zato je potrebno dosledno in neprekinjeno zdravljenje ves ta čas.

Kako prispevati k boljšemu zdravljenju glivične okužbe?

• Vsak dan menjajte perilo, ki se dotika obolelih mest.
• Uporabljajte svojo brisačo in jo pri pranju prekuhavajte.
• Pri umivanju se temeljiti obrišite in ves čas skrbite, da bo koža suha.
• Na praskajte se.
• Razkužite čevlje z antimikotičnimi pršili.
• Nosite zračno obutev.
• Čevlje večkrat preobujte, da se posušijo.

  Dobro je vedeti

• Gospodinje imajo praviloma prizadete nohte.
• Za zdrave nohte je pomembno pravilno striženje.
• Z laki in topili nohtov ne poškodujemo trajno.
  
• Pomanjkanje železa je pri ženskah zelo pogosto in lahko vpliva na nohte.
• Zdravljenje bolezni nohtov je praviloma dolgotrajno, saj oboleli nohti rastejo veliko počasneje kakor zdravi
• Zavedati se moramo, da se skrb za zdrave lase in nohte začne že pri mizi in da je mnogo lažje težave preprečevati kot zdraviti. Če pa se težave že pojavijo, je potrebno vsaj nekajmesečno zdravljenje, saj lasje in nohti rastejo zelo počasi.

Zdrava prehrana za zdravo kožo, lase in nohte

Zlasti moramo biti pozorni na hidracijo telesa, kar pomeni, da moramo vsak dan zaužiti dovolj vode. Dehidracija je vidna tudi na koži. Ta je manj prožna in brez leska. Orehi, laneno seme in nekatere stročnice so odličen vir esencialnih maščobnih kislin, ki so ključnega pomena za zdravo kožo. Med ključne esencialne maščobne kisline spadajo maščobne kisline omega 3 in omega 6. Oreški so prav tako izvrstna hrana za kožo: ne samo, da vsebujejo številne minerale in hranila, ampak tudi preprečujejo nastajanje aken. So dober vir beljakovin in lahko do neke mere nadomestijo meso, perutnino in ribe. Vsebujejo tudi veliko esencialnih maščobnih kislin, ki so nujne za zdravo kožo. Uživajte veliko beljakovin. Beljakovine so nujne za regeneracijo celic in preprečujejo prezgodnje staranje (ribe, jajca, pusto meso in fermentirana soja). Pomembno je, da v svojo prehrano vključite čim širši izbor surove zelenjave in sadja. Predvsem jagodičevje – jagode, robide, borovnice in maline – je bogato z antioksidanti, ki preprečujejo prezgodnje staranje, saj ščitijo celično membrano pred poškodbami.

Vloga vitaminov in mineralov pri ohranjanju zdrave kože

• Vitamin A je v maščobah topen vitamin. Pomemben je za ohranjanje in zdravljenje povrhnjice. Varuje nas pred okužbami. Vir vitamina A je v jajčnih rumenjakih, ribjem olju, maslu in smetani. Pa v temno zeleni listnati zelenjavi, rumeni zelenjavi in sadju. 
• Beta karoten zaščiti kožo pred rdečico in razdraženostjo, povezano s sončnimi opeklinami. Varuje pred negativnim vplivom ultravijoličnih žarkov na imunski sistem. Nahaja se v korenju, paradižniku, papaji, brokoliju, špinači in lahko povzroči oranžno obarvanje dlani in podplatov, kar pa ni nevarno.  
• Vitamini skupine B ohranjajo kožo zdravo, vplivajo na normalno delovanje kože pri izločanju vlage in maščob. Zato pomanjkanje vitamina B lahko povzroči suho kožo. Precej jih je v perutnini, rdečem mesu, ribah, bananah, mleku, obogatenih žitaricah, stročnicah.
• Vitamin C pomaga ohraniti kolagen – ta podpira večino tkiva in daje zgradbo medceličnini – ter vpliva na čvrstost in elastičnost kože. Preveliko izpostavljanje soncu in stresne situacije lahko izčrpajo vitamin C iz kože, ta pa ostane ranljiva in izpostavljena vplivom iz okolja. Ta vitamin moramo v telo vnašati s hrano. Največ ga najdemo v kiviju, agrumih, paradižniku, zelju, meloni, rdečih jagodah, krompirju.
• Vitamin E pomaga upočasniti staranje kožnih celic. Preprečuje oksidacijo celičnih sestavin, varuje celice pred okvarami in ohranja njihovo funkcionalno sposobnost. Preveliko izpostavljanje soncu izčrpa zaloge vitamina E v koži, zato veliko izdelkov za nego kože vsebuje ta vitamin. Vir vitamina E je v stročnicah, lososu, mandeljnih, listnati zelenjavi, oljčnem in sezamovem olju. 
• Selen je eden od mikroelementov, ki nas uspešno varuje pred škodljivimi učinki ultravijoličnih žarkov. Zadostne količine selena dobimo v žitaricah, mesu, ribah in jajcih. 
• Cink pomaga ohraniti kolagenska in elastinska vlakna, ki koži zagotavljajo čvrstost, zavirajo staranje in gubanje. Najdemo ga v morski hrani, puranjem mesu, svinjini, sojinih semenih in gobah.