Glavna značilnost vseh drog je njihova »psihoaktivnost«, kar pomeni, da pridejo v možgane in spremenijo njihovo običajno delovanje. Ena vrsta drog, imenovana depresorji, upočasni delovanje možganov (alkohol, opiati, pomirjevala, uspavala), druga vrsta so stimulansi, ki vzpodbujajo običajno delovanje možganov (amfetamin, kokain, nikotin, kofein), tretja vrsta drog pa so perturbatorji, snovi, ki »zmedejo« delovanje možganov tako, da je moteno zaznavanje in občutenje (LSD, derivati konoplje: hašiš, marihuana, ekstazi itd.). Droge se razlikujejo tudi po uporabi, zlorabi in odvisnosti.
Če se omejimo le na odvisnost, jo lahko razložimo kot vedenjski vzorec, ki daje uporabi droge prednost pred vsemi drugimi doživljanji, ki so bila pred to odvisnostjo pomembnejša. Gre za dvojno odvisnost, telesno in psihično. Telo se namreč navadi na stalno prisotnost droge in jo zato nujno potrebuje za normalno delovanje organizma, po drugi strani pa pride do prijetnega čustvenega doživljanja.
Vse se zdi nekako lepo, preprosto, celo kdaj pa kdaj vredno poskusa. A v praksi so stvari zelo hitro lahko »čez rob«, odvisnost je tu.
V nadaljevanju preberite:
Ali jo lahko premagamo? Lahko!
Telesno odvisnost pravzaprav relativno hitro, hudo je lahko le na začetku, v prvih nekaj dneh ali tednih, težje je premagati psihično odvisnost. Potrebno je narediti korenite spremembe »v sebi«, v vedenju, čustvovanju in načinu razmišljanja.
Kako pride do odvisnosti od tobaka oz. nikotina?
Nikotin v nekaj sekundah po vdihu prodre v možganske celice, se veže na posebne receptorje in ti pričnejo izločati dopamin , »hormon sreče«. Odgovoren je za naše prijetno počutje in sprostitev. Ko se porabi, se kmalu pojavi potreba po novi količini nikotina, torej potrebujemo novo cigareto. Hrepenenje in neka razdražljivost nas silita, da spet prižgemo in spet smo zadovoljni in sproščeni. Gre torej za sklenjen, lahko bi rekli začaran krog - odvisnost, iz katerega kadilci kljub zavedanju o škodljivosti in kancerogenosti nikotina in drugih snovi v tobaku, ne želijo nehati kaditi.
Velikokrat napisana in dokazana resnica, da zaradi aktivnega kajenja vsak drugi kadilec umre prav zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, polovica od teh pa že v srednjih letih, še ni dovolj prodrla v našo zavest in prav tako ne, da smo nekadilci zaradi pasivnega kajenja skoraj na istem. Ali se ob predstavljenih dejstvih lahko kaj naučimo in poskusimo bolje poskrbeti za svoje zdravje? Zanj smo tako in tako odgovorni sami!
Odločitev je torej samo naša!
Nikoli ni lahka, a tudi pretežka ne, če se je lotimo pravilno. Razmislimo, kaj nas je pripeljalo do odvisnosti, kaj se v telesu pri tem dogaja, kam gre ves ta katran, ogljikov monoksid, aldehidi in drugi iritanti pri vdihu in nato še izdihu, kdo in katero okolje je še posrkalo del te cigarete. Pri vsakdanjem ritualu »kavica in cigareta« tudi ni odveč vprašanje, kam pa gre vse tisto, kar izdihnemo z glavnim in stranskim tokom dima. Poleg vsega znanega povejmo še, da sta aktivno in pasivno kajenje prav na vrhu seznama dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, ki ju je mogoče povsem odpraviti.V Sloveniji kar 72% kadilcev želi opustiti kajenje, Nekaterim bo to zagotovo uspelo brez pomoči, drugim pa so na voljo različne podpore v obliki svetovanja pri izbranem zdravniku ali farmacevtu, v skupinah za odvajanje od kajenja v programih »Da, opuščam kajenja«, v mednarodnih akcijah »Opusti kajenje in zmagaj«, z nikotinskim nadomestnim zdravljenjem ali s kakšno drugo farmakoterapijo, v obliki svetovanja preko »Svetovalnega telefona za opuščanje kajenja« (080 27 77), morda pa tudi po kakšni alternativni metodi.
Dejstvo je, da je odvisnost od tobaka bolezen, kadilci pa potrebujejo zdravljenje, kadar sami ne morejo opustiti kajenja
Omenila bi še dobrodošlo pomoč v varnih nadomestkih za trenutke, ko nastopi abstinenčna kriza. Ta je pravzaprav najhujša ovira in če jo premagamo, smo cilj že skoraj dosegli. V naših lekarnah se je letos ponudba teh pripravkov precej povečala. Poleg žvečilnih gumijev v dveh koncentracijah so sedaj na voljo tudi transdermalni obliži v treh koncentracijah in bupropion kot nenikotinsko zdravilo v obliki tablet. Farmacevti svetujemo primeren pripravek glede na kadilske navade posameznika in njegovo odvisnost. Učinki pa bodo še boljši, če boste zdravo jedli, uživali hrano, ki zvišuje alkalnost v telesu in ima več naravnih antioksidantov, nezdrave tekočine zamenjali z zelenim čajem in redno nadomeščali izgubljanje vitamina C (ena pokajena cigareta ga uniči toliko, kot ga vsebuje ena velika pomaranča).
Čeprav so na vidiku nova zdravila za pomoč kadilcem in tudi nov Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, bi predvsem morali vsi skupaj več storiti na področju preventive, še posebej med mladimi in že na družinskem nivoju gojiti vzgojni slog s pravo kombinacijo ljubezni, discipline in komunikacije, brez ustrahovanj in nepotrebnih groženj. Morda bo na daljši rok to uspešnejše.
