pozdravljeni! ze dobro leto imam napade panike najmanj 1x na mesec.Ne jemljem pa nobenih zdravil,ker mi je psihiater svetoval naj si sama pomagam ker,ko bom zacela jemati tablete bom morala celo zivljenje.nekje sem pa prebrala ce se ne zdravi takoj lahko pride se do tezjih oblik depresije!?kaj naj nardim?hvala ( kaja, 15.7.2008 )
Depresija je bolezen, ki vpliva na psihično in telesno počutje. Pri tem povzroča motnje v razpoloženju, telesni utrujenosti, stiku z okolico. Depresija je kar pogosta in se z njo redno sreča10 do 20 odstotkov ljudi. In za to boleznijo lahko zboli kdorkoli ter to prizadene tudi njegovo družino, prijatelje in sodelavce. Ženske pogosteje zbolijo za depresijo kot moški. Vzrokov je več in med njimi so tudi hormonske motnje, nosečnost, menopavza , pa tudi obremenitve v službi in še doma, ko skrbijo za svojo družino. Včasih slabo duševno stanje povzročitudirazočaranje v ljubezni, stresno življenje, smrt v družini itd. Pri tem stanju je potrebnovedno obiskati zdravnika, da s primernim zdravljenjem pomaga vrniti telesno in duševno zdravje. Za zdravljenje depresije imamo veliko zdravil, ki jih predpiše zdravnik. Pri nekaterih ljudeh z lažjo obliko depresije, včasih pomaga že sam pogovor, s katerim se olajšajo trenutne težave, ki so pripeljale bolnika v žalost in zapiranje samega vase. Drugače pa se sprimernimi zdravililahko izboljša depresivno stanje. Zdravnik se bo po pogovoruodločil, katero zdravilo je najprimernejše in pri večini ljudi se kmalu pokaže boljše duševno in telesno stanje. Zdravila zoper depresijo ne povzročajo odvisnosti. Če pa še ne uživate zdravil proti depresiji imamo v lekarni kar nekaj zdravilnih rastlin, kot so melisa, hmeljevi storžki, šentjanževka, baldrijanove koreninice, itd. Šentjanževkaima blag pomirjevalni učinek in jo uporabljamo kot čaj pri živčnosti, slabemu počutju in depresiji. Za čaj vzamemo čajno žličko posušene rastline, prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo in pustimo stati toliko časa, da se nekoliko ohladi. Nato precedimo in pijemo ta čaj čez dan po požirkih, zvečer pa po eno skodelico. Šentjanževke ne smemo uporabljati pri sočasnem uživanju določenih zdravil, ker podaljšuje oziroma zmanjšuje njihov učinek.Pri nekaterih ljudeh pa daljše uživanje čaja iz šentjanževke povzroča alergijo na sončno svetlobo,kar spremlja tudi neprijetno srbenje. Zdravilne snoviv baldrijanovih koreninicah dobro delujejo pri živčnih motnjah, nevrasteniji, histeriji, duševni utrujenosti in nespečnosti. Lajšajo srčne težave, nepravilno razbijanje srca, poživljajo krvni obtok. Pomagajo tudi pri živčnem bruhanju in prebavnih motnjah živčnega izvora. Iz baldrijanovih korenin si pripravljamo čaj. Najboljši je hladen in si ga pripravimo tako, da eno veliko jedilno žlico korenin prelijemo s pol litra mrzlé vode in pustimo, da se 12 ur namaka. Nato precedimo in čez dan popijemo po tri skodelice te tekočine. Zdravilne snovi v melisi delujejo kompleksno in zelodobro vplivajona človeški organizem. Pomirjajo, krepijo živce, blažijo krče, vplivajo blagodejno na možgane, srce, prebavila in maternico. Eterično olje pospešuje potenje, lajša bolečine in zavira delovanje bacilov, tako bakterij, virusov in glivic. Čaj iz navadne melise pomirja živčna obolenja želodca in srca, pomaga pa pri nevrasteniji, histeriji, melanholiji, pa tudi pri motnjah v prebavi, krčih v črevesju, napenjanju, naduhi, glavobolu itd. Ljudsko zdravilstvo priporočata čaj nosečnicam, ki jim je v prvih mesecih slabo in bruhajo. Poleg tega ta čaj deluje kot poživilo pri intenzivnih duševnih in telesnih naporih. Uporabljamo tudi tinkturo, kijo vtiramo v čelo in v zatilje pri nervoznem glavobolu, in lajšamo tudi bolečine pri revmi in bolečih mišicah, zmečkaninah, zvinih itd. Za čaj vzamemo čajno žličko posušene rastline, prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo in pustimo stati toliko časa, da se nekoliko ohladi. Nato precedimo in pijemo ta čaj čez dan po požirkih, zvečer pa po eno skodelico. Tako pripravljen čaj se prileže po napornem duševnem delu. Svetoval je: Boris Jagodič mag.farm. iz Lekarne Gregorčičeva
