Uravnotežena prehrana, ki temelji na 5 manjših dnevnih obrokih, je ključna za zdrav način življenja. Naše telo potrebuje preko 40 različnih hranil, da imamo dovolj energije in da se naša tkiva lahko obnavljajo. Poleg hranil je za življenje nujna tudi voda, ki omogoča transport hranil do celic (ker je osnova telesnih tekočin – krvi in limfe), in hkrati iz celic odplavlja odpadne snovi in toksine.
V nadaljevanju si preberite:
- Kaj potrebuje telo?
- Kaj pa ko zbolimo? Kakšen pa naj bo naš krožnik takrat?
- Prehrana pri povišanem krvnem tlaku
- Prehrana pri povišanem krvnem sladkorju
- Prehrana bolnika z metabolnim sindromom
- Prehrana bolnika s putiko
- Prehrana bolnika z rakom
Kaj potrebuje telo?
Osnovna ali makrohranila so ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe. Za telo so gorivo, iz katerih pridobiva energijo. Ogljikovi hidrati dajejo telesu največ energije. Delimo jih v enostavne (sladkorji) in sestavljene (škrob v krompirju, kruhu,...).
Beljakovine so potrebne za rast in obnavljanje tkiv – njihov osnovni sestavni del so aminokisline, ki so nujne za tvorbo protiteles, encimov, hormonov,... Najdemo jih v mesu, mlečnih izdelkih, jajcih, stročnicah, oreščkih,...Maščobe delimo v tri skupine – nasičene (meso, mlečni izdelki, kokosovo olje), enkrat nenasičene (olivno olje, arašidovo olje), večkrat nenasičene (koruzno olje, sončnično olje,...). Telesu dajejo energijo, omogočajo prehajanje nekaterih vitaminov, izolirajo telo pred mrazom,...
Poleg makrohranil telo potrebuje tudi nekatera mikrohranila (v manjših količinah) – vitamine in minerale. Potrebujemo jih sicer malo, vendar njihovo pomanjkanje lahko pripelje do obolenj.
Telo potrebuje še vlaknine – neprebavljivi del rastlinskih živil, ki varujejo telo pred različnimi obolenji, omogočajo urejeno prebavo,...
Ker vemo, kako pomembno zaužita hrana vpliva na zdravje, obstajajo smernice za uravnoteženo prehrano. Upoštevanje teh smernic pomembno vpliva na kakovost življenja in ohranjanje zdravja. Poznamo prehranske piramide, ki se tekom let spreminjajo. Trenutna priporočila temeljijo na izgledu tim. „krožnika“ – toliko naj bi pojedli ob enem obroku, kolikor gre na krožnik. Sestava živil na krožniku naj bi temeljila na raznovrstni npr. mediteranski prehrani (več zelenjave, manj nasičenih maščob) in na zmanjšanem vnosu soli v telo.
Torej, ob obroku moramo zaužita hranila iz vseh skupin, izogibati pa se je potrebno enoličnosti v prehrani, ali celo izločanju katere izmed skupin živil. Krožnik ima omejeno velikost – tako omejuje tudi količino naloženih živil. Na ta način zaužijemo tudi manj praznih kalorij, saj zanje ni prostora na krožniku npr. sadnih sokov, nasičenih maščob. Namen je tako dosežen - količino celokupne hrane v enem obroku smo zmanjšali! Zraven krožnika je kozarec vode, ki naj bo osnovna pijača. Takšen krožnik podpira Michelle Obama in se imenuje „ameriški krožnik“. Enak naj bo tudi slovenski krožnik! Sporočila krožnika je torej raznovrstnost in zmernost. Sam krožnik solate ni zdrav obrok, saj ne vsebuje hranil iz vseh skupin živil – to še posebej velja, če smo telesno aktivni.
Vse to velja za zdravega človeka. Kaj pa ko zbolimo? Kakšen pa naj bo naš krožnik takrat?
Žal se šele ob pojavu bolezni zazremo v svoj krožnik in skušamo na hitro kaj spremeniti. Čeprav pozno, a še vedno je čas za izboljšanje našega jedilnika. V bolezni se zelo pogosto za resničen izkaže rek Hipokrata: „Hrana je zdravilo in zato naj hranilom dovolimo, da bodo zdravila.“ Če pa hočemo hranila izkoristiti v zdravilne namene, moramo vedeti, kaj se med posamezno boleznijo dogaja s presnovo v telesu. Zato seveda ni prav, da se bolnik nenadoma začne držati zgoraj omenjenih pravil uravnotežene prehrane, ki veljajo predvsem za zdrave ljudi, in so to fazo preventive že zamudili.
Prva želja obolelega je pogosto želja, da bi shujšal....To je odlična ideja za zdrave ljudi, ki so zaradi svoje debelosti zdravstveno ogroženi – je tudi dober začetek za sladkorne bolnike in pri blago povišanem tlaku. Seveda ob povezavi s telesno aktivnostjo. Ni pa to dobra ideja, če nekdo zboli za rakom ali drugo resno vnetno boleznijo (KOPB, revmatoidni artritis, srčno-žilna obolenja, jetrna obolenja, kronično vnetje črevesja,...), saj načrtovano izgubljanje telesne mase poslabša prognozo bolezni.
Prehrana pri povišanem krvnem tlaku
Pri povišanem krvnem tlaku se skuša držati prehranskih navodil „DASH“ (Dietary Approach to Stop Hypertension). Njena posebnost je nizek vnos soli v telo (1,5g do 2,3g na dan). Priporoča uživanje polnovrednih žitaric, belega mesa in rib ter zelenjave. Uživanje sirov se omeji, saj poleg maščob vsebujejo precej soli. Zmanjša naj se tudi vnos sladkorja v telo. Pomemben je način priprave hrane – manj cvrenja in omak ter več dušenja in priprave hrane na pari. Zaželena je vsakodnevna telesna dejavnost, saj tako bolnik ohranja fizično kondicijo.
Prehrana pri povišanem krvnem sladkorju
Prehranska priporočila za bolnike s sladkorno boleznijo so danes enaka, kakor so priporočila za zdravo prehrano. Svetovana prehrana je del zdravega življenjskega sloga, katerega cilj je vzdrževati normalne vrednosti krvne glukoze in lipidov ter krvnega tlaka. Tako se prepreči ali odloži pojav poznih zapletov sladkorne bolezni. Posebno pomembno je vzdrževanje normalne telesne teže.
Diabetik naj uživa živila z nizkim glikemičnim indeksom (0-40) in majhno glukozno obremenitvijo. Visok glikemični indeks imajo živila z vrednostjo med 60 in 100 (npr. bel sladkor ima GI 60).
Sladila za sladkorne bolnike: beli sladkor (GI 60), fruktoza (GI 20) – v omejenih količinah, saj sproži debelost, putiko, okvaro jeter; saharin (do 10 tabletk/dan); stevia (GI 0); med (GI 20-70 – odvisno od vrste medu).
Prehrana bolnika z metabolnim sindromom
Metabolni sindrom je skupek kliničnih in laboratorijskih lastnosti. Označuje bolnike s povečanim tveganjem za aterosklerotične srčno-žilne dogodke in sladkorno bolezen tipa 2. Ti bolniki imajo povečan obseg trebuha – moški več kot 94cm in ženske več kot 80cm.
Definicija metabolnega sindroma (po International Diabetes Federation):
- Obseg trebuha vsaj 94 cm za moške in vsaj 80 cm za ženske kavkazijske rase ter hkrati še vsaj dvoje od naštetega:
- koncentracija trigliceridov v krvi najmanj 1,7 mmol/l ali specifično zdravljenje;
- koncentracija HDL holesterola v krvi pod 1,03 mmol/l za moške in pod 1,29 mmol/l za ženske ali specifično zdravljenje;
- krvni tlak vsaj 130/85 mm Hg ali zdravljenje arterijske hipertenzije;
- koncentracija glukoze v plazmi vsaj 5,6 mmol/l ali znana sladkorna bolezen.
Njihov „krožnik“ naj temelji na prehrani bolnika s povišanim tlakom in povišanimi maščobami v krvi ter diabetika. Najbolj svetovano živilo je zelenjava s čim več vlakninami (stročnice). Izogibati pa se morajo belemu kruhu in pecivu, listnatemu testu, čipsu, smokijem, krompirju, sadju (grozdje, banane, hruške, melone, lubenice, fige, rozine, dateljni, kandirano sadje, kompoti, sladko tropsko sadje), nekaterim mastnim beljakovinskim živilom (mastno meso – svinjsko, govedina, paštete, mesni narezki, konzerve, suhomesnati izdelki, jajčni rumenjak, polnomastno mleko in mlečni izdelki, smetana, kajmak, siri) ter pijačam (sokovi z dodanim sladkorjem – nektarji, žgane pijače, likerji, gazirane pijače, kakav, vroča čokolada). Slaščice so dovoljene izjemoma na račun odpovedi nekemu drugemu hranilu.
Prehrana bolnika s putiko
Putika je včasih veljala za bolezen premožnih, ki so živeli v izobilju. Danes je to bolezen vseh – pogosto zanjo obolevajo sladkorni bolniki oz. bolniki z metabolnim sindromom. Značilno je povišana vrednost sečne kisline v telesu – njeni kristali se kopičijo v sklepih in povzročajo vnetja. Najpogosteje se kristali odlagajo v sklep palca na nogi, v koleno, peto, zapestje, ostale prste, komolec. Če tega ne zdravimo, pride do tvorbe večjih kristalov in posledično do deformacij sklepov in poškodbe ledvic. Najpogosteje se začne pojavljati med 40-55 letom – pogosteje pri moških kot ženskah (v menopauzi), pri družinski predispoziciji, ob ostalih obolenjih, pri prekomerni telesni teži, uživanju določene hrane (bogate s purini), pitju alkohola in uživanju nekaterih zdravil (acetilsalicilna kislina, ciklosporin, levodopa, diuretiki).
„Krožnik“ bolnika s putiko naj vsebuje čim manj otrobov, stročnic, špinače, ohrovta, nekaterih vrst mesa in rib ter drobovine. Svetuje se pitje čaja za čiščenje telesa, omeji se kavo in alkohol. Uživanje češenj (svežih ali v kompotu) naj bi ugodno vplivalo na izločanje izločanje sečne kisline iz telesa. Ker je putika pogosto pridružena ostalim metabolnim boleznim, je načrtovanje jedilnika pravi izziv, saj je potrebno upoštevati različna priporočila. Za vsa ta obolenja pa velja pravilo „krožnika“ (omejitev količine hranil), zdrav način priprave hrane, omejitev soli, dnevna telesna aktivnost in pitje vode kot najprimernejše pijače.
Prehrana bolnika z rakom
Rak povzroča v telesu presnovne spremembe, ki so posledica odziva telesa na bolezen. Vnetne spremembe v telesu povzročijo presnovno stanje, imenovano kaheksija. Ta spremeni potrebe telesa po hranilih. Če se ne zagotavlja zadostna prehranska podpora, se začne razgradnja mišic, slabša se imunski odziv in zmanjša se naravna obramba telesa pred rakavimi celicami. Podhranjenost te procese močno pospeši. Številne raziskave so pokazale, da ima shujšan bolnik z rakom slabšo možnost preživetja. Če je bolnik podhranjen (napredovana kaheksija), so pogostejši pridruženi zapleti k osnovni bolezni, ki jo zdravimo. Tako npr. 10% izguba puste telesne mase (mišic), pomeni 10% večjo verjetnost smrti zaradi motene imunosti in pogostejših infekcij. 20% izguba mišične mase dodatno počasni celjenje ran in povzroči šibkost (mortaliteta se poveča na 30%), 30% izguba mišične mase pomeni pojav preležanin, rane se sploh ne celijo (50% mortaliteta). Če oboleli izgubi 40% puste telesne mase, ponavadi to pomeni smrt – najpogosteje zaradi pljučnice. Torej, s specifično prehransko podporo pri rakavih bolnikih (in drugih) poskrbimo za čim manj zapletov in omogočimo boljši izid zdravljenja. Bolnik naj uživa bogato beljakovinsko hrano s čim več omega 3 kislinami (ribe, oljčno ali laneno olje).
Primerno je dodajanje koncentriranih hranil v obliki napitkov različnih okusov. Ti vsebujejo osnovne gradnike beljakovin, omega 3 in omega 6 kisline v ustreznem razmerju in imajo visoko kalorično vrednosti. Te pripravke je potrebno uživati redno in v dovolj velikem odmerku – dnevna količina se pije počasi tekom 24 ur. Bolj tekne, če je napitek ohlajen – z njim lahko pripravimo tudi peciva ali shake. Bolnik absolutno ne sme stradati, saj to učinek dodatkov izniči. Za svoj boj z boleznijo potrebuje energijo, ki mu jo zagotavlja raznovrstna in pravilno pripravljena hrana.
.png)
