Bolečino lahko opredelimo kot neprijetno čutno in čustveno zaznavo, povezano s poškodbo tkiva. Vendar vzrok ni vedno poškodba tkiva, pa tudi vsake poškodbe tkiva ne spremlja bolečina.
Bolečina je izjemno zapletena. Povzročajo jo različni dejavniki, na njeno doživljanje in trajanje pa močno vplivata tudi okolje in duševno stanje človeka, ki ga boli. Bolečina ni izključno negativna, saj je pogosto prvi znak ali opozorilo, da se v našem telesu nekaj dogaja.
Kot je rekel že Homer: »Bolečina je pes čuvaj našega zdravja.« Ko nas nekje zaboli, se namreč ustavimo in umaknemo izvoru bolečine ter tako preprečimo nastanek nadaljnjih poškodb.
Akutna bolečina je kratkotrajna, navadno preneha po koncu bolečinskega dražljaja ali po ozdravitvi poškodbe oz. vnetja. Nastopi hitro in traja nekaj dni do nekaj tednov. Kadar traja dlje kot 3 mesece, postane kronična.
Ob akutni bolečini imajo ljudje pogosto pospešen srčni utrip in zvišan krvni tlak in se znojijo. Opišejo lahko, kje občutijo bolečino, ter opredelijo njen značaj. Kronična bolečina traja več kot 3 mesece. Pogosto vodi do dodatnih telesnih in psihosocialnih težav (nemira, potrtosti, tesnobe ...), ki še poslabšajo kakovost življenja. Ocenjuje se, da v Sloveniji za kronično bolečino trpi približno 23 % ljudi*, njihova povprečna starost pa je 49 let. Zato je izrednega pomena takojšnje zdravljenje akutne bolečine, da bi preprečili razvoj kronične. Pogosta je tudi delitev glede na jakost bolečine. Ločimo blago, zmerno in močno bolečino.
Vse bolečine niso primerne za samozdravljenje, pri blagi do zmerni akutni bolečini pa lahko posežemo po protibolečinskih zdravilih (analgetikih), ki so na voljo brez recepta.
Po nekaterih podatkih kar 68 % ljudi uporablja analgetike, od tega 47 % redno. Najpogostejše bolečine, zaradi katerih poiščemo pomoč farmacevta v lekarni, so glavobol, zobobol, menstrualne bolečine, bolečine v hrbtu ter bolečine v mišicah in sklepih. Ne glede na to, za katero bolečino jemljemo protibolečinska zdravila brez recepta, jih lahko jemljemo največ 10 dni. Če se simptomi ne izboljšajo ali se po 3 dneh jemanja celo poslabšajo, se moramo posvetovati z zdravnikom.
V nadaljevanju preberite:
Glavobol Zobobol Menstrualna bolečina Sklepna bolečina Zdravila za lajšanje Samozdravljenje
Glavobol
Ena najpogostejših težav, ki ljudi pripelje k zdravniku, je glavobol. Včasih upravičeno, včasih pa bi bila dovolj že sprostitev in kakšno protibolečinsko zdravilo. Najpogostejši je tenzijski glavobol. Opišemo ga lahko kot topo, stiskajočo bolečino, ki kot nekakšen pas objema glavo.
Zobobol
Zobobol uvrščamo v skupino najbolj intenzivnih bolečin. Ob bok ga lahko postavimo celo akutnemu stanju pri ledvičnih kamnih. Čeprav je strah pred bolečino najpogostejši razlog, da ljudje zobozdravnika ne obiščejo pravočasno, je stanje, ki nastopi ob prepoznem ukrepanju, mnogo hujše. Najpogostejši vzrok za zobobol je vnetje zobnega živca (zobne pulpe). Do tega največkrat pride, ko zobna gniloba (karies), ki ni bila odkrita pravočasno, razgradi toliko trdih sestavin zoba, da bakterije prodrejo do zobnega živca in povzročijo njegovo vnetje.
Manstrualna bolečina
Ženske, ki trpijo zaradi dismenoreje ali bolečih menstrualnih krvavitev, vsak mesec doživljajo mini porod. Med menstruacijo se namreč v ženskem telesu proizvajajo enake snovi kot pri porodu in sprožajo krčenje maternice, s tem pa tudi krčevite bolečine v spodnjem delu trebuha.
Sklepne bolečine
Med sklepi največkrat bolijo veliki in nosilni sklepi, npr. kolki in kolena, večinoma zaradi obrabe. Zaradi takih sprememb nastane tudi bolečina v križu. Bolečino, ki jo sicer občutimo v sklepu, včasih povzroča bolezenska sprememba zunaj sklepa, tj. v obsklepnih tkivih. Te težave prepoznamo npr. po bolečini v kitah mišic, ki se pripenjajo na stegnenico, v rami in v mišicah, ki se pripenjajo na komolec, kar je pogosto posledica obremenitev roke pri delu ali športu. Bolečina zaradi obrabe pa ni enaka kot zaradi vnetja sklepa. Pri obrabi sklepa ali t. i. artrozi se pojavi šele pri gibanju in se s počitkom zmanjša ali izgine, medtem ko je vnet sklep boleč že v mirovanju, z gibanjem pa se bolečina stopnjuje. Vnet sklep je pogosto toplejši na otip. Sklepno vnetje se navadno kaže s hudo bolečino. Pri napadu putike je sklep celo tako boleč in občutljiv, da bolnik ne prenese rahlega dotika rjuhe.
Zdravila za lajšanje bolečine
Neopioidni analgetiki
V skupino neopioidnih analgetikov uvrščamo paracetamol, metamizol in nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila.
Paracetamol učinkuje proti bolečinam in vročini, nima pa protivnetnega učinka. Uporaba velikih odmerkov lahko zaradi kopičenja škodljivih spojin, ki nastajajo pri presnovi paracetamola v jetrih, povzroči okvaro jeter. Začetna znaka zastrupitve sta slabost in bruhanje, v dveh do treh dneh pa se razvije akutna jetrna odpoved, ki se kaže z bolečinami pod desnim rebrnim lokom, zlatenico, krvavitvami in motnjo zavesti. Sledita akutna ledvična odpoved in smrt zaradi možganskega edema.
Metamizol je učinkovito zdravilo za lajšanje bolečine, vročine in vnetja. Učinkuje tudi proti krčem, zato se uporablja za lajšanje bolečin pri napadu ledvičnih in žolčnih kamnov ter bolečin v prebavilih. Najnevarnejši, vendar redek neželeni učinek metamizola je pojav zmanjšanega števila trombocitov (krvnih ploščic; krvne celice, ki sodelujejo pri procesih strjevanja krvi) in granulocitov (vrsta levkocitov oz. belih krvnih celic) v krvi. Ob zmanjšanem številu trombocitov se lahko poveča nagnjenost h krvavitvam, kar boste najprej opazili kot pikčaste krvavitve po koži in sluznicah. Ob zmanjšanem številu granulocitov pa se zaradi zmanjšane odpornosti organizma proti infekcijam poveča dovzetnost za okužbe.
Nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila učinkujejo proti bolečinam, vročini in vnetju. Z zaviranjem delovanja encimov ciklooksigenaze v telesu zmanjšajo nastajanje prostaglandinov. Nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila delimo na:
- neselektivne zaviralce encima ciklooksigenaze (acetilsalicilna kislina, ibuprofen, naproksen, ketoprofen, diklofenak, meloksikam)
- in selektivne zaviralce ciklooksigenaze, ki jih imenujemo tudi koksibi (etorikoksib, celekoksib).
Koksibi imajo v primerjavi z neselektivnimi zaviralci ciklooksigenaze manj neželenih učinkov v prebavilih in manjši vpliv na strjevanje krvi. Nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila dražijo želodčno sluznico in lahko povzročijo slabost, bolečine v želodcu ter razjede in krvavitve iz prebavil. Možnost za nastanek krvavitev iz prebavil je povečana pri starostnikih in bolnikih, ki so v preteklosti že imeli razjede na želodcu in dvanajstniku.
Nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila podaljšajo čas strjevanja krvi in povečajo možnost za nastanek krvavitev. Na to morajo biti pozorni predvsem bolniki, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi.
Nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila lahko povzročijo alergijske in psevdoalergijske reakcije, ki se kažejo z znaki, kot so poslabšanje astme, zožitev bronhijev, vnetje veznice in sluznice nosu, otekanje jezika in grla ter otekline okoli oči, pordel obraz, izpuščaji na koži, krči, bolečine v trebuhu in znižanje krvnega tlaka.
Pri bolnikih z zmanjšanim delovanjem ledvic lahko uporaba nesteroidnih protivnetnih in protirevmatičnih zdravil povzroči nastanek nenadne (akutne) ledvične okvare.
Nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila so vzrok za 10 % okvar jeter, povzročenih z zdravili. Nekatera nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila (etorikoksib, diklofenak) povzročajo okvare jeter pogosteje kot druga (ibuprofen, naproksen).
Nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila ob dolgotrajni uporabi povečajo tveganje za pojav srčno-žilnih zapletov, kot sta srčni infarkt in možganska kap.
Opioidni analgetiki
Opioidne analgetike delimo na šibke opioide (tramadol in dihidrokodein) ter močne opioide (morfin, hidromorfon, oksikodon, fentanil, buprenorfin in metadon). Opioidni analgetiki preprečijo nastanek občutka bolečine z vezavo na različne opioidne receptorje v osrednjem živčnem sistemu (možganih in hrbtenjači) in na perifernih živcih po telesu.
Samozdravljenje
Na možnost medsebojnega učinkovanja z zdravili, ki jih je predpisal zdravnik na recept, je treba pomisliti tudi pri izbiri zdravila za samozdravljenje. Pred odločitvijo za samozdravljenje bolečine kroničnim bolnikom svetujemo posvet s farmacevtom.
Kdaj po nasvet v lekarno? Kadar se srečate z bolečino in ste v dvomih, kako ukrepati, ali pa pri izbiri zdravila za samozdravljenje bolečine niste prepričani, ali je primerno za vas, se posvetujte z lekarniškim farmacevtom.
V lekarni vam lahko primerno svetujemo le, če imamo dovolj informacij, da lahko ocenimo vašo zdravstveno težavo. Zato vas bomo med posvetom povprašali, ali ste prišli po nasvet zase ali za koga drugega, koliko ste stari, o prisotnih simptomih in znakih ter trajanju bolečine, o morebitno prisotnih kroničnih boleznih in zdravilih, ki jih uporabljate. Povprašali vas bomo tudi o tem, ali ste za zdravljenje že uporabili katero zdravilo ali drug ukrep in ali je bilo dosedanje samozdravljenje učinkovito.
Ženske v rodni dobi bomo povprašali tudi o morebitni nosečnosti in dojenju. Po pogovoru in strokovni oceni zdravstvene težave vam bomo v lekarni svetovali pri izbiri primernega zdravila, medicinskega pripomočka ali drugega izdelka. Priporočili vam bomo tudi druge ukrepe, ki bi lahko pripomogli k izboljšanju vaših težav.
Kadar samozdravljenje za vaše zdravstveno stanje ne bo primerno, vam bomo priporočili obisk zdravnika.
Za samozdravljenje bolečine najpogosteje uporabljamo zdravila proti bolečinam (analgetike), ki so na voljo brez recepta. To so paracetamol, acetilsalicilna kislina, ibuprofen, naproksen in kombinirana zdravila, ki poleg paracetamola vsebujejo še propifenazon ali acetilsalicilno kislino ter kofein in kodein.
Paracetamol je analgetik prvega izbora pri večini blagih do zmernih bolečin. Primeren je za uporabo pri otrocih, starostnikih ter bolnikih z želodčnimi težavami, sladkorno boleznijo, alergijami in astmo, putiko ter obolenji srca in ožilja. Pri uporabi paracetamola je zaradi možnosti nastanka jetrne okvare pomembno, da ne presežete priporočenih odmerkov. Na dan ne smete zaužiti več kot 4 g (8 tablet), enkratni odmerek pa ne sme preseči 1 g (2 tableti), ki ga lahko ponovite po 6-ih urah. Paracetamol v odmerkih, večjih od 2 g (4 tablete), podaljša čas strjevanja krvi, zato bolnikom, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, jemanje večjih odmerkov odsvetujemo. Uporabo paracetamola pri samozdravljenju odsvetujemo bolnikom, ki se zdravijo z zdravili, ki povečajo presnovo zdravil v jetrih (izoniazid, fenitoin, rifampicin, karbamazepin, barbiturati), bolnikom s hujšo stopnjo ledvične ali jetrne okvare, podhranjenim z anoreksijo ali bulimijo, cistično fibrozo in alkoholikom.
Kombinirana zdravila, ki vsebujejo paracetamol, propifenazon ali acetilsalicilno kislino, kofein in kodein, so na voljo v obliki tablet ali praškov. Ker lahko povzročijo odvisnost (kodein), kronični glavobol, okvaro ledvic in kostnega mozga (propifenazon), se lahko za samozdravljenje bolečin uporabljajo le krajši čas in v priporočenih odmerkih, ki so odvisni od sestave zdravila. Kodein, ki je dodan nekaterim kombiniranim zdravilom, lahko povzroči zaprtje. Kofein, ki je stimulans, pa lahko pospeši srčni utrip, zato jemanje kombiniranih zdravil odsvetujemo bolnikom s povišanim krvnim tlakom in drugimi srčno-žilnimi obolenji. Ob jemanju kombiniranih zdravil odsvetujemo uživanje alkohola in pijač s kofeinom ter sočasno jemanje drugih analgetikov.
Acetilsalicilna kislina se uporablja za samozdravljenje bolečin in povišane telesne temperature pri odraslih. Acetilsalicilne kisline ne uporabljajte pri otrocih, mlajših od 12 let. Priporočen odmerek od 500 do 1000 mg (1–2 tableti) lahko ponovite po 6 do 8 urah. Na dan ne smete zaužiti več kot 4 g (8 tablet). Priporočamo jemanje s kozarcem vode med obrokom ali po njem, tako boste zmanjšali možnost za draženje sluznice želodca. Acetilsalicilna kislina v primerjavi z drugimi nesteroidnimi protivnetnimi in protirevmatičnimi zdravili močneje zavira zlepljanje (agregacijo) trombocitov in bolj podaljša čas strjevanja krvi. V odmerku 100–300 mg se uporablja kot zdravilo proti agregaciji trombocitov. Ker močno poveča nagnjenost h krvavitvam, odsvetujemo jemanje acetilsalicilne kisline bolnikom z razjedo na želodcu ali dvanajstniku, bolnikom z motnjami v strjevanju krvi in bolnikom, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi. Zdravil, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino, ne jemljite vsaj 48 ur pred operativnimi posegi in jih ne uporabljajte za blaženje bolečin po operacijah. Acetilsalicilna kislina lahko poslabša astmo ali sproži napad astme, vpliva na izločanje sečne kisline, poveča izločanje inzulina in učinek nekaterih zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni. Uporabo acetilsalicilne kisline pri samozdravljenju odsvetujemo astmatikom, alergikom, bolnikom s putiko in povečano sečno kislino ter diabetikom.
Ibuprofen in naproksen sta v primerjavi s preostalimi analgetiki, ki so na voljo brez recepta, učinkovitejša pri samozdravljenju bolečin, povezanih z vnetjem, to so npr. bolečine:
- v mišicah in sklepih,
- glavoboli, ki so posledica prehladnih obolenj
- in menstrualne bolečine.
Za samozdravljenje bolečine pri odraslih se priporoča jemanje 200–400 mg ibuprofena na 4 do 6 ur, dnevni odmerek ne sme preseči 1200 mg. Priporočen odmerek naproksena je 275 mg na 8 do 12 ur, dnevno pa naj ne bi zaužili več kot 825 mg. Uporabo ibuprofena in naproksena pri samozdravljenju odsvetujemo bolnikom z razjedo na želodcu ali dvanajstniku, s povišanim krvnim tlakom in drugimi srčno-žilnimi obolenji, sladkorno boleznijo, okvaro ledvic in astmatikom. Nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila vzemite s kozarcem vode po jedi, tako zmanjšate škodljivo učinkovanje na sluznico želodca. Kadar pri samozdravljenju uporabljate zdravila proti bolečinam, ne pijte alkoholnih pijač. Uživanje alkohola ob jemanju paracetamola poveča možnost za poškodbe jeter, sočasna uporaba z nesteroidnimi protivnetnimi in protirevmatičnimi zdravili pa poveča nevarnost za krvavitve iz prebavil.
Kadar vaše bolečine ne minejo po 7-10 dni samozdravljenja, se posvetujte z zdravnikom.
Samozdravljenje bolečine pri starostnikih (starejših od 65 let)
Ker je lahko bolečina pri starostnikih pogosto znak resnejših težav ali bolezni, svetujemo, da se o primernosti samozdravljenja posvetujete s farmacevtom ali zdravnikom. Staranje v telesu povzroči številne spremembe, ki pomembno vplivajo na učinkovanje zdravil. Npr. zmanjša se delovanje jeter in ledvic, kar upočasni izločanje zdravil, zato starostnikom priporočamo uporabo manjših odmerkov.
Za samozdravljenje bolečine starostnikom priporočamo uporabo paracetamola v odmerku od 500 mg do 1000 mg do trikrat na dan.
Dnevni odmerek naj ne preseže 3 g dnevno (6 tablet). Za zdravljenje vnetnih bolečin priporočamo občasno (kratkotrajno) uporabo ibuprofena v odmerku od 200 do 400 mg do dnevnega odmerka 1200 mg.
Pri starejših od 75 let je zaradi povečane pojavnosti razjed na želodcu in dvanajstniku ter povečane možnosti poslabšanja pogosto prisotnih kroničnih bolezni, kot so povišan krvni tlak in srčno popuščanje, odsvetovano samozdravljenje z nesteroidnimi protivnetnimi in protirevmatičnimi zdravili (ibuprofen, naproksen, acetilsalicilna kislina) v oblikah za zaužitje. Lahko pa bolniki uporabljajo pripravke v obliki gelov ali krem za lokalni nanos na kožo.
Samozdravljenje bolečine pri kroničnih bolnikih
Bolečina je lahko tudi znak neurejene kronične bolezni. Bolniki s sladkorno boleznijo pogosto občutijo trajne, pekoče bolečine, najpogosteje v nogah in rokah. Gre za nevropatske bolečine, ki so posledica okvar perifernega živčevja zaradi stalno povišanega sladkorja v krvi.
Kronični bolniki pri zdravljenju običajno uporabljajo večje število zdravil, zato obstaja večja verjetnost za součinkovanje zdravil in pojav neželenih učinkov.
Medsebojno učinkovanje zdravil (oz. interakcije med zdravili) je pojav, ko zdravilo vpliva na delovanje in učinkovitost drugega zdravila. Lahko se poveča ali zmanjša pričakovani učinek zdravila.
Bolniki s srčno-žilnimi boleznimi za preprečevanje nastajanja krvnih strdkov pogosto jemljejo acetilsalicilno kislino v majhnem odmerku (100 mg dnevno). Če acetilsalicilno kislino jemljete sočasno z ibuprofenom, je njen učinek zmanjšan. Zato za samozdravljenje v tem primeru ne priporočamo uporabe ibuprofena, ampak je bolje vzeti paracetamol.
