Sonce, prijatelj a tudi sovražnik našega zdravja

Včasih je bila bleda koža simbol visoke družbe, porjavela koža pa znak pripadnosti nižjim slojem in garanju. V času rimskega imperija so si ženske celo posvetljevale kožo z različnimi barvili, tudi takimi ki so vsebovala svinec, in marsikdaj se je končalo usodno zanje. V začetku 20. stoletja pa so sončenje že ocenjevali kot “zdravo” dejanje. Po naključnem daljšem sončenju znane modne oblikovalke Coco Chanel na križarjenju, ko je postala nekoliko bolj rjava, so se pogledi na obarvano kožo zelo spremenili in ostali vse do danes. Tako je zagorelost kar dolgo spadala k podobi uspešnega, mladostnega in dinamičnega duha. A v zadnjem času se v modi in stroki bleda koža zopet uveljavlja, za kar gredo zasluge razvoju znanosti in priporočilom dematologov.

V nadaljevanju preberite:

• Kaj se dogaja med sončenjem v koži?
• UV-žarki
• Ugodni in škodljivi vplivi UV žarkov
• Kako se zaščitimo pred soncem? In kako pravilno izbrati preparat?
• Kaj je zaščitni faktor?
• Kaj pomeni UV indeks?
• Kaj so pripravki za samoporjavitev?
• Nega kože po sončenju

Kaj se dogaja med sončenjem v koži?

S preprosto razlago lahko rečemo, da imamo v koži pigmentne celice, ki se pod vplivom UV-žarkov aktivirajo in tvorijo zaščitno barvilo melanin. Melanin je kot senčnik, ki ščiti kožne celice, v katere se razprši. Da se ustvari dovolj zaščitnega barvila, potrebujejo pigmentne celice od 5 do 7 dni. Takšna zaščita pa je žal premajhna, veliko ljudi je niti ni sposobno tvoriti v zadostni količini, ozonski plašč, ki naj bi ščitil naš planet pred UV-sevanjem, pa je vse tanjši.

Dokaz za to so podatki iz Avstralije, kjer ima večina ozemlja veliko sončnih dni; vsako leto zabeležijo pribl. 140 000 novih primerov kožnega raka, 1200 ljudi na leto umre zaradi malignega melanoma. A tudi v mali Sloveniji so najnovejši podatki zaskrbljujoči. Vsako leto je prijavljenih 250 novih primerov t.i. črnega raka kože (maligni melanom) in preko 1200 novih primerov drugih vrst raka kože.

Sončni in UV – žarki

Sončne žarke sestavlja elektromagnetno valovanje žarkov:

• s kratko valovno dolžino (rtg-žarki, gama, kozmični)
• z daljšo valovno dolžino (UV, vidni, IR, radijski).

Zemeljsko površino dosežejo UV-A in UV-B žarki, v zadnjem času v precej večji količini, saj se je ozonska plast zaradi onesnaženosti zraka zelo stanjšala in postala bolj prepustna.

UV-C žarki našega planeta ne dosežejo.

UV-B žarke (val.dolžina do 315 nm) vsrka koža  že na površini (90%), nekaj jih prodre v globlje plasti(10%). Ti žarki sprožijo koži lastno zaščito, a so tudi glavni razlog za sončne opekline, poškodbe genetskega materiala (DNK) in za razvoj kožnega raka. Poleg tega je pomembno vedeti, da UV-B žarki v nezaščiteni koži poškodujejo Langerhansove celice, ki so odgovorne za prisotnost protiteles in s tem za obrambno sposobnost kožnih celic (vse pogostejše alergije). UV-B žarki prehajajo tudi skozi vodo, kar 50% do 3m globine.

UV-A žarke (val.dolžina 315 – 380 nm) prodrejo že globoko v kožo, v vezivno tkivo in lahko s svojimi učinki na kolagen in elastin povzročijo nepopravljive spremembe, kot je prezgodnje staranje kože in kožni rak. UV-A žarki lahko v kombinaciji z nekaterimi sestavinami kozmetičnih izdelkov za nego in sončenje ali ob jemanju nekaterih zdravil in zelišč sprožijo fototoksične in fotoalergične reakcije na koži. Prav tako UV-A žarki ob prisotnosti UV-B žarkov tvorijo ob prisotnosti kisika visoko reaktivne proste radikale, ki povzročajo poškodbe celic in aktivirajo polimorfno fotodermatozo PFD (alergija na sonce).

Umetni vir UV-A žarkov so solariji, ki jih dermatologi ne priporočajo za porjavenje kože.

Ugodni vplivi UV – žarkov

Prav gotovo so sončni žarki naši vseživljenjski sopotniki. Če bi si še tako želeli, bi se jim težko izognili. Poskušajmo iz tega prijateljstva potegniti najboljše zase in naše telo nam bo hvaležno. Pri zmernem in načrtovanem sončenju UV-žarki pomagajo pri zdravljenju nekaterih kožnih bolezni in pri tvorbi vitamina D₃, ki je nujno potreben za obnovo kosti. Dokazali so tudi, da se pri sončenju nekolikoko zniža krvni tlak, tkiva so bolje prekrvljena in prejmejo več kisika in hranil, kar se kaže z ugodnim počutjem. Ob zmernem sončenju se krepijo obrambne, fizične in psihične sposobnosti organizma, smo torej vitalnejši , bolj optimistični, stanje pa se izboljša tudi depresivnim bolnikom.

Škodljivi vplivi UV - žarkov

• opekline
• staranje kože
• kožni rak
• preobčutljivost in alergične reakcije
• okvare oči
• poškodbe imunskega sistema

Opekline so najpogosteje 1. stopnje, v 8 do 24 urah se najprej pojavi rdečina in oteklina, včasih tudi mehurjavost, bolečina in kasneje pigmentacija. Če se pojavijo visoka telesna temperatura, krči, bruhanje ali zmedenost, je potrebno poiskati pomoč zdravnika. Sicer pa pri opeklini pomagamo s hladnimi obkladki, kopelmi, hladilnimi geli, emulzijami in kremami. Ne pozabimo na pitje tekočin!

Nevarnost opeklin je največja na soncu med 11. in 15. uro, v vročih dneh, blizu vode, peska ali betona, pozimi pa na visoki nadmorski višini s snežnimi površinami.

Staranje kože najlažje opazimo pri ljudeh, ki delajo na prostem in se ne zaščitijo. UV žarki poškodujejo elastično strukturo kože, kolagenska vlakna se neenakomerno razporejajo, povrhnjica pa se odebeli. Takšna koža je ohlapna, pojavljajo se pege, starostne bradavice in druge spremembe, ki se lahko razvijejo v kožnega raka, razširjene žilice iztopijo. Takšni koži tudi rečemo, da je nekje atrofična (tanjša), drugje pa hipertrofična(debelejša). Te spremembe na koži so lahko tudi posledica sončenja v otroštvu, saj velja, da koža ničesar ne pozabi.

Kožni rak je v Sloveniji po pojavnosti med raki na 2. mestu, obolevnost pa še narašča. To nam pove podatek, da je v letih 1963 – 1967 zbolel 1,7 moški in 2,6 ženske na 100 000 prebivalcev, v letu 2001 pa že 12,5 moških in 13,8 žensk na 100 000 prebivalcev za malignim melanomom. Ti podatki kažejo, da je nujno potrebno širše izobraževanje in preventiva.

Znano je, da je UV-sevanje pomemben dejavnik tveganja za nastanek kožnega raka. Poznamo tudi mehanizem nastanka, gre torej za peroksidativno reakcijo med UV-A žarki (10-krat pogosteje kot UV-B žarki) in lipidi v celični membrane in do poškodb jedrnih kislin. Okvarjeno DNK pa ni več mogoče popraviti. UV-A žarki so torej toksični (solariji!). Najpogostejši je bazalnocelični rak, sledita mu ploščatocelični in maligni melanom.

Alergične reakcije se po najnovejših podatkih pojavljajo že pri 20% izpostavljenega prebivalstva. Najpogostejša oblika alergij (v 90%)je Polimorfna fotodermatoza (PFD). Na koži se pojavijo pordečele bunčice, mehurčki ali mozoljčki, ki povzročajo nelagodje, srbenje ali pekoč občutek. Do tega pride, ko se običajne kožne celice v telesu zaradi nekih sprememb pretvorijo v nam tuje snovi (alergeni), ki reagirajo z UV žarki. Po nekaj dneh se težave umirijo. Alergične reakcije pa lahko pod vpivom sončnih žarkov sprožijo tudi sestavine kozmetičnih pripravkov in parfumov, nekatera zdravila (kontracepcijska sredstva, nekatera zdravila za uravnavanje krvnega tlaka, antidepresivi, citostatiki, nekatera zdravila za zdravljenje psihičnih motenj, antibiotiki: tetraciklini, kinoloni, sulfonamide; vprašajte zdravnika ali farmacevta!)

Akne Mallorca se pojavijo pri UV-sevanju v kombinaciji z določenimi sestavinami pripravkov za nego kože in zaščito pred soncem.

Poškodbe oči
Sončna svetloba lahko povzroči nastanek sive mrene na očesu (katarakta), za katero vemo, da lahko vodi v slepoto, pa tudi druge očesne okvare.

Poškodbe imunskega sistema
V koži so za našo obrambo pred tujki odgovorne številne celice, najpomembnejše so Langerhansove celice. Ker se zaradi agresivnih UV-žarkov poškodujejo, je tudi njihova osnovna naloga okrnjena.

Sonce in zdravila!
Številna zdravila povzročajo preobčutljivost kože na sonce, pravimo, da povzročajo fotosenzitivne reakcije. Vprašajte svojega farmacevta, ali se lahko sončite!

Kako se lahko zaščitimo pred soncem?

Naj bo osnovni ukrep naravna zaščta. Poiščimo senco, oblecimo se v lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami,, nadenimo si pokrivala s ščitnikom ali širokimi krajci ter očala z vsaj 99% UV-A in UV-B zaščito. Kot dodatno zaščito uporabimo zaščitne pripravke.

Kako pravilno izbrati pripravek, da bomo ustrezno zaščiteni?

Izbira varovalnega pripravka je odvisna od tega:

•  kje bomo pripravek uporabljali (zemljepisna širina, nadmorska višina, UV-index)
•  kako dolgo se bomo izpostavljali soncu
•  kaj bomo delali (vodni ali drugi športi, ali se bomo potili..)
•  kako je koža občutljiva na opekline (kakšen fototip kože smo)

Hkrati naj bo zaščitni pripravek širokospektralen (UV-A in UV-B zaščita), z zaščitnim faktorjem 15 ali več, mora se debelo nanesti vsaj na vsaki dve uri in vselej po plavanju ali intenzivnem znojenju. Pomembno je tudi, da je pripravek fotostabilen in preizkušen ter da kožo zaščitimo že 30 minut pred izpostavljanjem soncu. Med 10. in 16. uro je sevanje UV-žarkov najmočnejše, zato je smiselno omejiti izpostavljanje soncu v tem času. Ne smemo pozabiti zaščititi ustnice, veke in uhlje. Še posebej moramo biti pozorni do otrok. Dojenčke in male otroke ne izpostavljamo soncu!

Pravilo sence naj bo vodilo, kdaj moramo nujno poiskati senco: ko je naša lastna senca krajša od telesa, moramo takoj v senco!

Poiščite “svoj faktor” v spodnji tabeli:

(Vir: Krka, d.d., Novo mesto)

Kaj je zaščitni faktor (SPF)?

To so organske in anorganske snovi, ki imajo lastnost odboja sončnih žarkov od kože in se vgrajujejo v varovalne pripravke za sončenje. Ti pripravki so označeni s številko in SPF (Sun/burne Protectin Factor – zaščitni faktor za sonce).

Številka zaščitnega faktorja pomeni, kolikokrat dlje je lahko zaščitena koža izpostavljena soncu, ne da bi se pojavile opekline, v primerjavi z nezaščiteno kožo.

Primer: Imam kožo tipa II, grem pa sredi poletja na izlet po mestu, kjer se bom verjetno gibala tudi po soncu. Vsaj pol ure pred izletom se bom po redkih izpostavljenih delih kože namazala s kremo za sončenje z zaščitnim faktorem 30 (SPF 30), saj moram upoštevati poleg gibanja na soncu tudi odboj UV-žarkov od asfalta, betona in peska (običajno pordečim že po 5 minutah, bom s faktorjem 30 brez skrbi na izletu približno 150 minut, a že po 2 urah se bom zagotovo še enkrat namazala). Če bo le mogoče, bom hodila po senci.

Kaj pomeni UV – indeks?

Označen je od 1 do 10 in nam pove, intenzivnost sevanja UV – žarkov na določenem območju ob 12. uri, glede na vpliv na ljudi in druga živa bitja. Odvisen je od stopnje oblačnosti in debeline ozonske plasti in velja za povprečen fototip kože. Vrednosti tega indexa nad 7 pomenijo že visoko izpostavljenost UV – žarkom, ukrepi zahtevajo že največjo možno zaščito.

Kaj pa pripravki za samoporjavitev?

Posebne učinkovine v teh pripravkih delujejo tako, da se vežejo na barvilo v koži ali pa povzročijo oksidacijo pigmenta v koži. Nudijo le hitrejšo obarvanje kože in ob pravilni uporabi podaljšajo zagorelost kože, kar pa ne pomeni popolne zaščite pred agresivnimi UV – žarki. Še vedno je po uporabi teh pripravkov potrebno nanesti zaščitno sredstvo, če se izpostavlajmo soncu.

Nega kože po sončenju je nujna!

Največkrat je koža po sončenju utrujena, izsušena, rahlo pordela in razdražena. Posvetimo se ji ravno tako kot pred sončenjem. Odstranimo ostanke zaščitnega pripravka in jo oprhajmo, nato pa nanesemo negovalni geli ali losjon, ki vsebuje vlažilne in obnovitvene sestavine za našo kožo.