Spoštovani! Pred časom sem vam že pisala zaradi depresije. Nekako sem se odločila in čez noč prenehala z jemanjem cipralexa. Zdi se mi, da ga ne potrebujem in bom sama skušala rešiti težave. Je pa res, da ne vem točno kakšne so posledice nenadne prekinitve z AD-ji. Danes je tretji dan, ko nisem vzela tablete. Malo pekoč občutek imam v glavi, pojavila se je rahla slabost in komaj zaznavna omotica. Poleg tega popolna nespečnost (spala sem danes 2 uri)in nervoza (nemir in tremor). Tega v času jemanja ni bilo, prej pa (le nespečnost in nervoza). Tetjega julija sem prvič vzela tableto. Pred tremi dnevi zadnjo. (10 mg cipralex). Da pa boste lažje razumeli zakaj želim nehati naj povem, da sem pred jemanjem tablet doživela le nemir, tremor in nespečnost. Huda nervoza me je ohromila v vsakdanjih stvareh, vendar sem šla k zdravniku, ker nisem spala že dve noči. (tako kot zdaj). Ampak je rekla zdravnica, da so me izdali živci in mi dala cipralex. Slepo sem verjela da bo pomagal. V prvem tednu jemanja se je stanje občutno poslabšalo, pojavljale so se negativne misli, tudi samomorilne, po treh tednih ni bilo bistvenega učinka, bila sem vsa nerovzna le spanje se je izboljšalo. Apetiti mi je takoj v začetku jemanja povsem pobralo. Vendar je bilo zanimivo, da sem se od začetka jemanja zbujala nervozna, vsa prepletena z negativnimi mislimi, čez dan pa se je stanje bistveno izboljšalo; zvečer je bilo kot v "starih časih". Potem pa je jutro prineslo ponovno poslabšanje. Dalj časa ko sem jemala cipralex, bolj so ti večeri izginjali, vendar sem z jemanjem nadaljevala, saj sem predvidevala, da se bo stanje izboljšalo. Pa se ni. Po dveh mesecih jemanja sva se s psih. zmenili, da lahko preneham, vendar se mi je tudi takrat zgodilo podobno kot zdaj in sem se ustrašila in začela tablete ponovno jemati. Zdaj pa ne želim več nazaj, saj smatram, da so v večini tablete krive za slabo počutje (nezmožnost občutenja veselja, izguba veselja do stvari, ki so me zanimale, izmikanje družbi (zaradi zaspanosti)... kot bi brala leksikon s simptomi depresije). Zdaj me pa zanima vaše mnenje, če so to kar se mi dogaja zdaj: tremor, nervoza, nemir in nespečnost pa slabost in rahel glavobol posledica odtegnitve in kaj se bo zgodilo, če je bolezen še prisotna (če je sploh bila). Hvala in lep dan PS: Se opravičujem za dolgovezno pisanje, a tako je in malo plaši. Prosim lepo za hiter odgovor. Pa lep dan ( Urška, 2.11.2009 )
Draga Urška Zdravljenje depresije je proces, kjer je potrebno poleg zdravljenja z zdravili uporabiti še druge tehnike, npr. prihološke metode, ki posamezniku pomagajo, da spremeni vedenjski vzorec, kateri ga je pripeljal do težav. Strokovnjaki priporočajo zdravljenje z escitalopramom čimprej, kadar se pojavijo znaki, ki vodijo v depresijo. Vendar samo tableta ne more odpraviti težav, katere imamo zaradi našega načina življenja. Vloga zdravila je, da poveča zalogo serotonina in receptorjev, na katere se ta prenašalec veže. Živčne celice (nevroni) postanejo bolj napete in tvorijo boljši prenos impulzov po celotnem živčevju. Posledica tega naj bi bilo bolje počutje, boljše razpoloženje in zmanjšanje pojava vseh tistih znakov, ki vodijo v depresijo. Če se počutimo bolje, lažje komuniciramo z ljudmi, lažje pridobimo prijatelje in lažje vzdržujemo prijateljstvo. In to so tisti pomembni viri energije, ki jih človek potrebuje za srečno življenje. Prekinitveni simptomi, ki jih proizvajalec navaja za escitalopram, so najpogosteje omotica, motnje spanja, vznemirjenost ali tesnobnost, siljenje na bruhanje, tremor, zmedenost, potenje, glavobol, driska, palpitacije, razdražljivost in motnje vida. Na splošno so ti odzivi blagi do zmerni in minejo sami od sebe. Pri nekaterih pa so lahko resnejši in trajajo dalj časa. Priporoča se postopno prenehanje z znižanjem odmerkov. Zgoraj so navedeni nekateri simptomi, ki ste jih tudi sami doživeli. Glede na navodila proizvajalca mislim, da bi morali postopno zmanjševat odmerek zdravila in sicer tedensko za četrtinko tablete in bi imeli manj težav z odtegnitvenimi simptomi. Seveda kot farmacevt nimam kliničnih izkušenj in ne morem vam napovedati, kako dolgo bodo ti simptomi izraženi. Mislim pa, da je veliko odvisno od vas, kako boste razmišljali naprej, kako boste ukrepali za boljše počutje. Svetujem vam, da se o tem pogovorite z nekom, ki bo razumel vaše težave in z zdravnico ali psihijatrom, kajti, kot sem napisala že v uvodu, zdravljenje psihičnih težav poteka na več načinov, ki jih je potrebno sočasno kombinirati. Prepričana sem, da boste kmalu rešili težave. Svetovala je: Mateja Cvirn Novak, mag. farm., spec. iz Lekarne Gregorčičeva
