Starosti nihče ne uide. Sprašujemo se, kaj je staranje, kaj je starost, kdaj se začne? V biološkem smislu sledi rasti, razvoju in odraščanju obdobje odraslosti in rodnosti. Vzdrževanje telesnih struktur in njihovo delovanje se na začetku staranja postopno prevesi. Obnavljanje ne dohiteva propadanja, postopno prevlada počasnejše delovanje vsega organizma, nastopi usihanje, ki se konča s smrtjo.
Staranje je del življenja in ga je nesmiselno opredeljevati kot slovo od mladosti, izgubo zdravja ali izgubo svojih sposobnosti in zanimanj ter mu dati negativni predznak. Staranje samo po sebi ni niti dobro niti slabo. Čeprav smo navdušeni, kako hitro so zrasli naši otroci, se pri tem nočemo zavedati, da smo se sami in naši vrstniki že začeli starati. Da ne govorimo o vnukih, ki so se komaj dobro rodili, pa že tekajo okoli nas.
Statistike kažejo, da se prebivalstvo Slovenije in vseh razvitih dežel sveta stara in delež starejših ljudi raste. Znan je vic srednje generacije, da si po štiridesetem letu starosti mrtev, če te nič ne boli. Klasični medicini je uspelo, da danes dobro obvladujemo akutne nalezljive bolezni, med tem pa se vedno bolj spoprijema s poškodbami in kroničnimi boleznimi, s katerimi živi vedno več starejših ljudi. Močno je s staranjem povezana ateroskleroza, ki se največkrat pokaže na koronarnih žilah srca, možganov in okončin. Pojavljajo se različne vrste raka, bolezni živčevja in bolezni gibal, med katerimi je posebej značilna osteoporoza. Čim starejši smo, tem več imamo težav z zdravjem in le redki se lahko pohvalijo, da imajo trdno zdravje.
V nadaljevanje preberite:
- Zdravje ustne votline;
- Pomankanje želodčne kisline;
- Zgaga;
- Peptična razjeda;
- Jetra, žolčnik in žolčni kamni;
- Zaprtje
Zdravje ustne votline
Ostareli ljudje imajo vedno večje težave z zobovjem. Tudi ustna votlina je večkrat prizadeta, saj se pogosto pojavi obložen in razpokan jezik, razpokane ustnice, suha usta, tudi glivična obolenja ali sor povzročajo težave, posebno še pri jedi.
Zdravilne rastline, ki lajšajo te težave so:
Malinjak Njivska preslica Žajbelj
Malinjak
Zelene liste in poganjke posušimo v senci na prepihu. Posušeni listi morajo ohraniti svojo lepo zeleno barvo. Listi vsebujejo čreslovine, grenčine, flavonoide, organske kisline, vitamine in minerale.
Zelene lističe in cvetoče poganjke uporabljamo za pripravo čaja, ki pomaga pri prebavnih motnjah, zlasti pri driskah, krčevitih bolečinah v trebuhu in črevesnemu katarju. Čreslovine, grenčine in flavonoidi lajšajo težave pri vnetjih dihalnih organov, pa tudi pri vnetjih v ustni votlini, pri vneti koži, pri vročini in gripi.
Za čaj vzamemo eno veliko žlico posušenih lističev, jih prelijemo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se čaj nekoliko ohladi. Precejenega, lahko tudi oslajenega z žličko medu, pijemo večkrat na dan po eno skodelico.
Njivska preslica
Preslico nabiramo v zgodnjem poletju, ko so poganjki izrazito zeleni in sveži. Nabiramo le jalove poganjke. Porežemo jih nad zemljo, povežemo v šopke in obesimo na zračnem prostoru, da se dobro posušijo. Pri nabiranju moramo paziti na ostale vrste preslic, ki so strupene in se od njivske preslice razlikujejo po tem, da imajo do zgodnjega poletja zelene stranske poganjke s trosnimi klasi.
Preslica vsebuje veliko kremenčeve kisline, topne kalijeve silikate, flavonoide, saponine, razne alkaloide v sledovih ter različne dikarbonske kisline.
Vse te snovi delujejo kompleksno. Topni silikati, ki se pri tem sproščajo, spodbujajo naš imunski sistem k boljšemu delovanju, poleg tega ga uporabljamo za izpiranje in grgranje pri vnetjih v ustni votlini.
Žajbelj
To rastlino vsi dobro poznamo. Nabiramo liste in cvetne vršičke tik preden se rastlina razcveti. Nabrano posušimo v senci na prepihu. Žajbelj vsebuje eterično olje, čreslovine, grenke snovi, beljakovine, škrob, sluzi, smole, rudninske soli itd.
Vse te snovi delujejo kompleksno, razkužujejo dihala, prebavila in ženejo na vodo. Zavirajo potenje, pospešujejo krvni obtok in pomirjajo živčni sistem.
Žajbljev čaj lajša neprijetno nočno potenje ter naval krvi pri ženskah v meni. Tedaj pijemo hladen žajbljev čaj po malih požirkih čez cel dan. Radi ga pijejo tudi sladkorni bolniki, ker žene na vodo in nekoliko znižuje količino sladkorja v krvi.
Pri raznih vnetjih v ustni votlini in za izpiranje dlesni si pripravimo čaj tako, da vzamemo tri zvrhane žlice zdrobljenih listov in jih poparimo s četrt litra vrele vode, takoj pokrijemo in pustimo stati osem do dvanajst ur. Nato precedimo in s tem močnim zvarkom grgramo, oziroma si masiramo vnete dlesni.
Tudi prebava ostarelih ni več tako dobra, kot pri zdravem, mladem človeku, ampak je upočasnjena in oslabljena. Zato pravimo, da imajo slab tek. Bolezni prebavil so po pogostnosti takoj za obolenji srca in ožilja. Prebavila se s staranjem spreminjajo in z leti narašča pogostost motenj v delovanju prebavil.
Pomankanje želodčne kisline
Pomanjkanje želodčne kisline povzroča bolečino ali občutek nelagodja v zgornjem delu trebuha in to spremlja napenjanje po hrani, slabost, bruhanje, spahovanje, neješčnost. Vzrok je lahko bolezensko stanje zgornjih prebavil, vendar pa mnogokrat za te težave ni pravega vzroka. Težavi se izognemo z ustrezno dieto, uživamo majhne obroke hrane, ob občutku sitosti nehamo jesti, poleg tega pa se izogibamo hrani in pijači, ki sprožijo težave.
Zdravilne rastline, ki lajšajo te težave so:
Tavžentroža Rumeni svišč Pravi pelin
Tavžentroža
Nabiramo cvetočo rastlino od julija do avgusta brez korenin. Rastline porežemo in povežemo v sveženj, ki ga obesimo v senco na prepihu. Posušeno drobno zrežemo in shranimo. Vsebuje male količine močno grenkih glikozidov, pa flavonoide, ksantinske spojine, triterpene, sterole, sluzi, sladkorje, eterično olje, rudninske soli itd.
Vse ter snovi delujejo kompleksno in spodbujajo delovanje želodčnih in črevesnih žlez in trebušne slinavke. Poveča se izločanje želodčnih sokov in solne kisline ter se tako spodbuja prebava. Preprečuje nepravilno prebavo in je skoraj idealna zdravilna rastlina za razdražen želodec. Odpravi se zaprtje in neprijetno napihovanje.
Čaj pripravimo na hladen način tako, da eno veliko jedilno žlico droge prelijemo s četrt litra mrzle vode, pokrijemo in namakamo osem do dvanajst ur. Nato precedimo in grenek, aromatičen čaj pijemo po požirkih, vedno pred jedjo.
Rumeni svišč
Pri nas raste po pustih, kamnitih planinskih senožetih in pašnikih, med grmovjem in med planinskimi zelišči po planinah v Alpah. Zaradi prevelikega nabiranja je v naravi že skoraj izumrl, zato je strogo zaščiten. Zato ga gojijo in v jeseni izkopavajo debele korenine, te se olupijo in hitro posušijo, da ohranijo svojo lepo rumenkasto belo barvo in svojo učinkovitost.
Korenine vsebujejo grenke glikozide, čreslovine, sluzi, pektine, razne sladkorje, rudninske sluzi itd. Imajo svojevrsten vonj in so najprej sladkega, pozneje pa zelo grenkega okusa.
Čaj pripravimo tako, da vzamemo eno veliko žlico korenin, jih za 4 ure namočimo v pol litra mrzle vode in precedimo. Dobimo zelo grenko tekočino, ki jo vedno pijemo po požirkih pred jedjo.
Ljudsko zdravilstvo priporoča že od nekdaj sviščev čaj tistim, ki trpijo za pomanjkanjem želodčne kisline, slabo prebavo, pekočo zgago, kronično zapeko itd.
Pri teh težavah popijemo eno skodelico tega čaja zjutraj na tešče, drugo pa po požirkih čez dan.
Pravi pelin
Nabiramo mlade liste in cvetoče vršičke, preden se rastlina razcveti. Sušimo jih v senci, na prepihu v tenki plasti in jih pri tem večkrat premešamo, da ohranijo svojo lepo zeleno barvo. Vsa rastlina, zlasti pa cvetoči poganjki, so močno aromatični. Vsebujejo grenke snovi absintin, anabsintin, iz katerih nastane hamazulen, potem eterično olje s tujonom, izotujonom ter flavonoide
Grenke snovi v pelinu refleksno spodbujajo izločanje prebavnih žlez želodca, jeter in trebušne slinavke. Zato ga v majhnih količinah kot čaj uporabljamo pri pomanjkanju teka, pri krčih v želodcu in črevesju, pri želodčnem in črevesnem katarju, pri napenjanju, bruhanju, driski, glistavosti itd..
Najbolje je, da pijemo grenek pelinov čaj zjutraj na tešče. Vendar pelinovega čaja ne smemo piti več kot tri tedne, ker se nam lahko zaradi izredne grenkobe čaj zagnusi in lahko pride do slabosti, vrtoglavice in bruhanja. Za zdravilo pripravljamo čaj tako, da eno zvrhano kavno žličko poparimo s skodelico vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se čaj ohladi. Nato precedimo in čez dan popijemo po požirkih do dve skodelici čaja.
Zgaga
Za zgago je značilna pekoča bolečina, ki se iz žličke širi v prsni koš in je hujša po obroku. Povzroča jo prelivanje želodčnih sokov v požiralnik. Sluznica želodca je odporna, sluznica požiralnika pa je neodporna na želodčno kislino. Če je želodčna kislina predolgo v požiralniku, se njegova sluznica okvari. Bolnik pogosto čuti vračanje želodčne vsebine v usta, ima neprijeten ustni zadah, slabo spi zaradi teh težav. Muči ga tudi dražeč kašelj, kronična zahripanost, pekoč jezik, slabost in bruhanje.
Pri zgagi si lahko pomagamo z naslednjimi zdravilnimi rastlinami:
Sladki koren Krompir Brinove jagode Kamilica
Sladki koren
Golostebelni sladki koren je večletna rastlina, ki ima v zemlji mogočen koreninski sistem s številnimi stranskimi koreninami, s katerimi prodira globoko v zemljo. Raste v sredozemskih krajih, na veliko pa rastlino tudi gojijo. Vsebuje flavonski heterozid likviritozid, glicirizin, saponine, razne kisline, (glicirizinska ), flavonoide, polisaharide, itd.
Vse te snovi delujejo kompleksno proti bacilom, bakterijam, virusom in glivicam. Poleg tega deluje še proti vnetju in krčem v trebuhu pri vnetju želodčne sluznice in želodčnih razjedah.
Za čaj vzamemo eno kavno žličko drobno zrezane korenine in prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se čaj nekoliko ohladi. Lahko pa koreninice prelijemo s skodelico mrzle vode, pustimo, da se nekaj časa namakajo in nato na hitro segrejemo do vrenja. Odstavimo, precedimo in pijemo dva do tri krat po eno skodelico tega čaja. Čaj iz sladkega korena lahko pijemo največ štiri do šest tednov, sicer lahko pride do neželenih stranskih učinkov zaradi delovanja na nadledvično žlezo.
Krompir
Zelo zanimiva je uporaba svežega krompirjevega soka. Ta presni krompirjev sok je odlično zdravilo pri vnetju želodčne sluznice. S svojimi lužnatimi sestavinami veže želodčno kislino in celi razjede na želodcu in dvanajstniku. Pri ulkusni bolezni pijemo krompirjev sok razredčen s kamiličnim čajem zjutraj na tešče.
V večjih količinah pa veže nase tudi sečno kislino in to danes uspešno uporabljamo pri raznih shujševalnih dietah, ko moramo razstrupiti naše telo, pa tudi pri revmatičnih boleznih ter pri putiki. Na dan lahka popijemo do 3 dl svežega krompirjevega soka, količino pa razdelimo na 4 do 5 obrokov. Ta kura lahka traja 4 do 5 tednov ter ob primerni dieti koristi tudi tistim, ki imajo težave z jetri, žolčnimi kamni, povišanem holesterolu in maščobi v krvi. Če ga ne moremo zaužiti čistega, ga lahko razredčimo s toplo vodo, ali s čajem ali z juho. Pomembno je, da ga pijemo vsak dan.
Brinove jagode
V zdravilne namene uporabljamo zrele plodove, ki imajo aromatičen in sladkast okus. Brinove jagode vsebujejo eterično olje, grenke snovi, invertni sladkor, čreslovine, smole, organske kisline in njihove rudninske soli.
Ljudsko zdravilstvo priporoča, da posušene brinove jagode dobro prežvečimo in pojemo. Začnemo z eno jagodo zjutraj, opoldne in zvečer in nato vsak dan povečamo število jagod za eno, dokler ne dosežemo tri krat po trideset jagod na dan. Nato količino zopet zmanjšujemo za eno jagodo. S tem se uredi prebava, odpravi se neprijetno napihovanje, čisti se kri in tudi ledvici izločita več seča.
Pri uživanju brinovih jagod moramo biti previdni, da s tem ne dražimo preveč ledvic, zato previdnost pri tistih, ki so bolni na ledvicah in nosečnicah.
Kamilica
Kamilico vsi dobro poznamo. Vsebuje eterično olje, flavonoide. seskviterpenlaktone, sluzi, polisaharide, kumarinske spojine, holin, karoine, organske kisline itd.
Vse te snovi delujejo kompleksno in sicer zavirajo in preprečujejo vnetja, pomirjajo krče in odpravljajo živčno napetost, celijo rane in spodbujajo imunski sistem k boljšemu delovanju.
Kamilični čaj pomaga pri živčni razdraženosti, pri krčih, bolečinah in vnetjih v želodcu, črevesju in rodilih. Ker polisaharidi spodbujajo naš imunski sistem, čaj pomaga pri prehladnih in gripoznih boleznih, raznih vnetjih notranjih organov.
Prav tako pomirja bolečine v ledvicah in sečnem mehurju, pri vnetih jetrih in vranici ter trebušni slinavki. Pri razjedah v želodcu in na dvanajstniku pa moramo piti kamiličen čaj večkrat na dan po požirkih. Pri vnetemu želodcu si lahko pomagamo s čistim kamiličnim čajem. Popijemo četrt litra čaja in ležimo na trebuhu. Čez 10 minut se obrnemo na en bok, nato na hrbet in nato na drugi bok. S tem dosežemo, da kamilični čaj oblije ves želodec.
Peptična razjeda
Peptična razjeda je rana na sluznici želodca ali dvanajstnika. Za to težavo lahko zbolijo ljudje v vseh starostnih obdobjih, najpogosteje pa so prizadeti bolniki med 55. in 65. letom starosti. Sluznica prebavil ima odlično sposobnost zaščititi se pred škodljivimi vplivi želodčne kisline in če so te sposobnosti okvarjene, pride do peptične razjede. Potem je tu še bakterija Helicobacter pylori, ki ima pomembno vlogo pri nastanku peptične razjede. Bolnik s peptično razjedo čuti bolečino v žlički, ki običajno popusti po hrani ali zdravilih, ki vežejo želodčno kislino. Nevarni so zapleti, predvsem krvavitev iz razjede ali razpoka razjede. Najpogosteje jih opazujemo pri starejših bolnikih, ki uživajo protivnetna zdravila. Lahko se končajo tudi s smrtjo. Bolj so ogrožene ženske, starejše od 75 let.
Laho si pomagamo z naslednijimi zdravilnimi rastlinami:
Kolmež
Raste v stoječih in počasi tekočih vodah, zlasti v trsju in med šaši. Mnogo ga tudi gojijo. Jeseni izkopavamo koreniko, ji odstranimo nadzemne dele in koreninice in jo očistimo zemlje, dobro operemo ter razrežemo na trakove, ki jih posušimo na topli peči ali v sušilniku do 35oC. Korenika je zunaj rjava, znotraj pa bela in prijetno diši ter je grenkega dišavnega okusa. Vsebuje eterično olje, grenčino akoron, terpenoide, seskviterpene, čreslovine, sluzi, škrob, rudninske soli itd.
Kolmeževe korenine uporabljamo pri želodčnih težavah, pri katarju, pri bolečinah in krčih v želodcu in črevesju. Zato se čaj iz kolmeževih korenin uporablja pri bolnikih, ki imajo težave z jetri, s ponižanim želodcem, s kroničnim vnetjem tankega črevesja, s trebušno slinavko.
Če imamo želodčne težave zaradi preobilice želodčne kisline, ki povzroča vnetje, razjede in s tem tudi krče in bolečine, pa čaj pijemo po požirkih pred vsako jedjo. Če pa ta čaj pijemo po jedi, spodbuja delovanje želodca in črevesja, spodbuja prebavo in odganja neprijetne pline.
Iz kolmeževih korenin pripravljamo čaj tako, da eno veliko žlico droge prelijemo s pol litra mrzle vode, pustimo, da se namaka eno uro in nato segrejemo do vrenja, odstavimo, pokrijemo in pustimo, da se čaj popolnoma ohladi. Nato precedimo in čaj pijemo zjutraj in zvečer po eno skodelico.
Ingver
Rastlina raste v jugovzhodni Aziji, v Indiji in na Kitajskem. kjer jo na veliko gojijo zaradi korenik, iz katerih pridobivajo prijetno dišečo začimbo - ingver. Korenika vsebuje eterično olje, pekoče nehlapno olje ostrega okusa gingerol, seskviterpene zingizeren in gingeron , smole, sluzi, škrob, razne organske kisline, rudninske soli itd.
Vse te zdravilne snovi spodbujajo izločanje sline, žolča, sokov trebušne slinavke in povečujejo gibkost črevesnih mišic.
Pomagajo pri neješčnosti, slabi prebavi in napenjanju.
Koristna je tudi posušena ingverjeva korenika, zdrobljena v prah. Uživanje ingverjevega praška blaži vneto želodčno sluznico, pripomore pri celjenju želodčnih razjed, spodbuja delovanje jeter, izločanje žolča. Če žvečimo svežo koreniko, izkoristimo njen razkužilni učinek pri različnih bolečih vnetjih v ustni votlini, pri majavosti zob in tudi zmanjšuje bolečino.
Jetra in žolčnik ter žolčni kamni
Jetra so zaradi svoje presnovne vloge izpostavljena številnim strupom iz okolja, tako tudi zdravilom. Vsako zdravilo lahko okvari jetra, a so na srečo te okvare redke. Največjo nevarnost za jetra predstavlja alkohol. Po svetu in pri nas uživanje alkohola narašča in s tem tudi število bolnikov z jetrno boleznijo. Več kot polovica jetrnih ciroz nastane zaradi uživanja alkohola. Okvara jeter ni povezana s tipom alkohola, pač pa z zaužito količino. Nevarna dnevna doza je 80 g vsaj 8 let. Za boljšo predstavo: 1 dl vina ali 2,5 dl piva ali 0,3 dl viskija vsebuje 10 g alkohola. Redno vnašanje alkohola je nevarnejše kot občasno, ker imajo jetra možnost okrevanja v dnevih, ko niso izpostavljena strupu. Pomembno vlogo ima tudi prehrana: s proteini revna hrana pospeši jetrno okvaro, s proteini bogata hrana pa jih do določene mere ščiti.
Žolčni kamni so najpogostejša bolezen žolčnika. Večina jih ne dela težav, če pa do njih pride, je to bruhanje s hudo bolečino pod desnim rebrnim lokom, ki se širi pod lopatico. Če jih odkrijemo pri starejših bolnikih, moramo biti izredno pozorni zaradi možnosti hudih zapletov, predvsem razpoke žolčnika, ki pri starejših bolnikih lahko poteka nemo, brez hujših bolečin, se pa konča s smrtjo. Kamne, odkrite slučajno, ki ne povzročajo težav, je najbolje pustiti pri miru.
Pomagamo si s temi zdravilnimi rastlinami:
Pegasti badelj Artičoka Navadni repik ali gladišnik Tavžentroža ali griževnjak Navadni potrošnik ali cikorija Navadni koper Kurkuma
Pegasti badelj
Raste v južnih krajih s toplejšim podnebjem, ob robovih poti, po železniških nasipih, pa tudi po vrtovih, kjer ga intenzivno gojijo. Pri nas raste v notranjosti in dozori v rastlinjakih, na jugu Slovenije pa raste v zavetrnih in kamnitih krajih.
V zdravilne namene nabiramo zrele plodove, ki vsebujejo različne flavonolignane, kot so silibin, silidianin in silikristin in so jih poimenovali silimarin, razne flavone, okrog 30% maščobnega olja z veliko vsebnostjo nenasičenih maščobnih kislin, razne aminokisline, beljakovine, malo sluzi, grenke snovi in vitamin E.
Vse te snovi delujejo zdravilno na jetrne celice ter jih obnavljajo. To izkoriščamo pri različnih jetrnih boleznih, ki so posledica okužbe z virusi, zastrupitve z alkoholom in drugimi strupenimi snovmi (npr. gobe) ter nepravilne in nezadostne prehrane. Glavni učinek nosi silimarin, ki spodbuja obnavljanje jetrnih celic in varuje jetra pred okvarami, ki jih povzročajo nekateri strupi.
Poleg tega povečuje aktivnost jetrnih encimov. Vse te lastnosti so spodbudile različne raziskave, ki so potrdile, da deluje silimarin zdravilno na jetrno cirozo in druge jetrne okvare, ki jih povzročajo razna organska topila, kronični alkoholizem, operacije žolčnika, mamila, zelena mušnica itd.
Iz bodljevih plodov si lahko pripravimo čaj tako, da vzamemo eno čajno žličko plodov in jih prelijemo s skodelico mrzle vode. Počasi segrejemo, da postane tekočina vroča, a še ne zavre. Odstavimo, pokrijemo in pustimo stati toliko časa, da se ohladi. Nato precedimo in čaj pijemo po požirkih na tešče, pol ure pred kosilom in zvečer pred spanjem.
Artičoka
Pri nas raste le po vrtovih, v primorskih deželah pa po nasadih. Pri artičoki nabiramo sočna, mesnata socvetja, liste in tudi korenine. Socvetje uporabljamo za kulinarične potrebe, liste in korenine pa posušimo v senci na prepihu ali v sušilniku. Artičoka vsebuje seskviterpenlaktonsko grenčino, cinarin, cinarapikrin, precej inulina, provitamin A - karotin, čreslovine, rudninske soli, encime itd.
Vse te snovi delujejo zdravilno tako, da učinkovito spodbujajo delovanje jeter in ledvic. Z uživanjem mesnatih artičokinih socvetij dobimo odlično zdravilo za zdravljenje jetrih in ledvičnih težav, zlatenice, debelosti, kožnih obolenj oziroma za vse, čemur so že v starih časih izvor pripisovali v slabih jetrih in želodcu. Je odličen pospeševalec delovanja jeter in izločanja žolča v črevesje. Z redčenjem žolča se zmanjša možnost, da v žolčnem mehurju nastanejo kamni in pesek.
Izvleček iz artičokinih listov ima na jetrne celice antioksidativni in zaščitni učinek. Glavni nosilec delovanja je cinarin, ki znižuje raven serumskih maščob, pospešuje izločanje holesterola in zavira njegov nastanek v jetrih.
Za čaj vzamemo veliko žlico posušenih artičokinih listov in jih poparimo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se čaj ohladi. Nato ga precedimo in čaj, ki je grenkega okusa, pijemo po požirkih pred jedjo.
Navadni repik ali gladišnik
Raste po suhih, pustih senožetih in travnikih, po gozdnih obronkih, živih mejah itd. Nabiramo cvetočo zel brez spodnjih olesenelih delov stebla. Nabrano zelišče sušimo v senci na prepihu ali v sušilniku do 40O C. Posušena rastlina ima neznaten vonj in je grenkega, aromatičnega okusa. Navadni repik vsebuje čreslovine, eterično olje, grenčine, flavonoide, kumarin, saponine, polisaharide, alkaloide, nikotinsko kislino, kremečevo kislino , rudninske soli, vitamine skupine B in K.
Vse te snovi blažijo vnetne procese, težave pri kroničnih jetrnih boleznih, žolčnih kamnih. Kombinacija čreslovin in grenčin daje navadnemu repiku dragoceno zdravilno moč. To je pomembno tam, kjer potrebujemo delovanje čreslovin na prebavila in istočasno tudi poživljajoče delovanje grenkih snovi na delovanje prebavnih žlez želodca, trebušne slinavke in jeter.
Njegove snovi izkoriščamo pri zdravljenju sluzastega katarja debelega črevesja. Lahko se uporablja pri slabi prebavi, zlasti spomladi.
Iz posušene rastline pripravljamo čaj na dva načina. Dve veliki žlici repikovih lističev poparimo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se ohladi. Nato precedimo in pijemo po eno ali več skodelic čaja tri do štirikrat na dan. Druga možnost je, da vzamemo dve veliki žlici zdrobljenih repikovih listov in jih prelijemo s pol litra mrzle vode in pustimo namakat eno uro, nato pa počasi segrejemo do vrenja in kuhamo 10 do 15 minut. Nekoliko ohladimo in precedimo.
Tavžentroža ali griževnjak
Raste po sončnih travnikih, med grmovjem in po jasah, v nižini in gorah. Nabiramo cvetočo rastlino od julija do avgusta brez korenin. Navadna tavžentroža vsebuje male količine močno grenkih glikozidov, flavonoide, ksantinske spojine, triterpene, sterole, sluzi, sladkorje, eterično olje, rudninske soli itd.
Vse ter snovi delujejo kompleksno in spodbujajo delovanje želodčnih in črevesnih žlez in trebušne slinavke. Poveča se izločanje želodčnih sokov in solne kisline, kar spodbuja prebavo.
Preprečuje nepravilno prebavo in je zato skoraj idealna zdravilna rastlina za bolan želodec. Razdražen želodec se umiri, črevesje bolje dela in prebava se uredi. Odpravi se zaprtje in neprijetno napihovanje. Tudi delovanje jeter in žolčnika se uredi, pri slabo ješčih in slabokrvnih ljudeh pa se popravita apetit in kri.
Iz navadne tavžentrože pripravljamo čaj tako, da vzamemo eno veliko jedilno žlico zdrobljene rastline in jo prelijemo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se čaj popolnoma ohladi. Na hladen način pripravimo čaj tako, da eno veliko jedilno žlico droge prelijemo s četrt litra mrzle vode, pokrijemo in namakamo osem do dvanajst ur. Nato precedimo in grenek, aromatičen čaj pijemo po požirkih, vedno pred jedjo.
Navadni potrošnik ali cikorija
Navadni potrošnik je pri nas močno razširjen plevel in raste ob poteh in cestah, po travnikih, pašnikih, poljskih mejah, nasipih, starih zidovih. Cveti od julija do oktobra. Pri cikoriji nabiramo celo rastlino. Koreniko, ki vsebuje največ zdravilnih snovi, kopljemo pozno jeseni ali zgodaj spomladi, liste, steblo in cvetove pa poleti. Koreniko dobro očistimo in jo razrežemo na manjše koščke in posušimo v sušilniku. Ostale zelene dele in cvetove pa posušimo v senci na prepihu.
Rastlina vsebuje flavonoide, grenke snovi, sladkor inulin, beljakovine, čreslovine, pektine, rudninske soli, vitamine skupine B, C vitamin, folno, jabolčno in citronsko kislino.
Zaradi grenkih snovi navadni potrošnik spodbuja delovanje prebavnih žlez, spodbuja tek, prebavo ter izločanje žolča in seča in zato njeno uporabo priporoča ljudsko zdravilstvo pri jetrnih boleznih in boleznih vranice. Spodbuja izločanje žolča, čisti kri in s tem tudi razstruplja.
Poleg tega pa čaj lajša težave pri katarju prebavil, zlasti želodca in črevesja, pri driski, slabi prebavi ter močno žene na vodo. Zato uspešno pomaga pri zaprtju, zastajanju urina, pri pesku in putiki. Pri motnjah v delovanju jeter in prebavil vzamemo eno veliko žlico zdrobljene korenike in posušenih cvetov in jih poparimo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se vse ohladi, nato precedimo in čaj pijemo večkrat na dan pred jedjo.
Navadni koper
Pri nas raste le po vrtovih in njivah, kjer ga gojimo, v Sredozemlju in drugih toplih krajih pa divje raste tudi v naravi. V jeseni nabiramo dozorele plodove, ki jih posušimo v senci na prepihu in jih nato spravimo v papirnato vrečko z dvojno steno. Poleti, ko plodovi še niso zreli, nabiramo tudi liste in cvetoče kobule. Koperčevi plodovi vsebujejo hlapno eterično olje, maščobe, sladkorje, beljakovine, sluzi, rudninske soli, pektine, vitamine itd.
Vse te snovi delujejo blagodejno na prebavila, pospešujejo delovanje žlez in dražijo sluznice, odpravi se neprijetno spahovanje in spodbudi izločanje žolča in prebavnih sokov. Snovi kopra blažijo bolečine pri trebušnih krčih in delujejo tudi proti kolcanju in bruhanju.
Dve kavni žlički semen poparimo s skodelico vrele vode, pokrijemo, pustimo stati 10 minut, da se čaj nekoliko ohladi, precedimo in čaj pijemo večkrat na dan.
Kurkuma
Raste v tropski Aziji in v severni Avstraliji, naveliko pa jo tudi gojijo v Indiji in na južnem Kitajskem in drugih tropskih in subtropskih deželah. Pri nas jo dobimo v prahu kot začimbo. Korenike vsebujejo rumeno barvilo kukurmin, nekaj eteričnega olja, grenčine, maščobe, sluzi, sladkorje itd.
Vse te snovi delujejo kompleksno, imajo protivnetni učinek, razstrupljajo jetra, znižujejo maščobe v krvi, lajšajo kronična vnetja, so antioksidanti, zavirajo rast nekaterih tumorjev, zavirajo razmnoževanje mikrobov.
Rumeno barvilo pospešuje izločanje žolča, in lajša razna vnetja prebavne cevi. Ljudsko zdravilstvo ga uporablja kot zdravilo pri vnetemu želodcu in vnetemu črevesju.
Posušeno kurkumo uživamo v majhnih količinah po noževo konico večkrat na dan pred jedjo. Na dan lahko zaužijemo največ do 3 g kurkume, razdeljeno na vsaj tri obroke. V novejših raziskavah so ugotovili, da kurkuma zavira rast nekaterih tumorjev v trebušni votlini. Iz prahu si lahko pripravimo tudi čaj tako, da eno kavno žličko kurkume poparimo s skodelico vrele vode, pokrito pustimo, da se popolnoma ohladi, precedimo in čaj pijemo pol ure po jedi
Zaprtje
Človek normalno izloča blato 3-krat dnevno do 3-krat tedensko. Moški iztrebljajo pogosteje od žensk. O zaprtju govorimo, če človek težko izloči majhne količine trdega blata, če je izločanje blata neredno na daljše presledke ali ima človek občutek nepopolnega izpraznjenja. Zaprtje je problem, ki ga občasno občutijo ljudje v vseh starostnih obdobjih, vendar ga je s starostjo vedno več. ženske so trikrat bolj prizadete od moških. Starejši ljudje pogosto opisujejo težave z zaprtjem.
Vzrokov za to je več:
- uživanje hrane,
- revne z vlakninami in
- malo tekočine,
- premalo gibanja ali celo negibnost,
- jemanje zdravil, ki poglabljajo zaprtje.
Poleg napenjanja in slabega počutja je pogosto pri starejših zagozdenje trdega blata v zadnjiku, ki se raztegne, ob tem se raztegne tudi mišica zapiralka, ki ne tesni več dobro. Posledica je nekontrolirano izločanje mehkega ali tekočega blata večkrat dnevno. Zdravljenje zaprtja lahko traja kar nekaj časa, poleg zdrave, mešane prehrane z dovolj vlakninami lahko uporabljamo tudi čaje iz naslednjih zdravilnih rastlin:
Laneno seme Indijski trpotec Sena Navadna krhlika
Laneno seme
Seme vsebuje veliko maščobnega olja, ki je bogato na linolni in linoleinski kislini, precej beljakovin, rastlinske hormone, sluzi, škrob, triterpene, v sledovih cianogeni glikozid.
Samo laneno seme je dragoceno zdravilo za notranjo uporabo in ga poznamo kot eno izmed najboljših naravnih zdravil proti kroničnemu zaprtju. Ne draži želodčne in črevesne sluznice temveč deluje mehanično. V tekočem okolju laneno seme nabreka, sprošča se sluz, poveča se vsebnost blata. ki tako postane bolj spolzka in težave se omilijo. Laneno seme ni močno odvajalno sredstvo in njegovo delovanje se pokaže šele čez nekaj časa. Ko se učinek pojavi, moramo vztrajati in ga uživati dlje časa.
Za boljše delovanje laneno seme grobo zmeljemo in pomešamo z vodo ali s čajem in mešanico pijemo večkrat na dan pri kroničnem zaprtju. Pri tem pridejo do veljave še preostale zdravilne snovi, ki dražijo črevesno sluznico, da se krči in hitreje giblje. Prebava se uredi in s tem izginejo mnogi problemi, ki mučijo starejše ljudî z lenim črevesjem.
Indijski trpotec
Domovina rastline je Srednja Azija, Pakistan in Indija, pa tudi Iran, kjer rastlino na veliko gojijo zaradi semen. Semena indijskega trpotca vsebujejo veliko sluzi, ogljikove hidrate, maščobne kisline, nekaj maščob, beljakovin itd.
Semena se uporabljajo kot odvajalo za notranjo uporabo in jih poznamo kot eno izmed najboljših naravnih zdravil proti kroničnemu zaprtju. Ne dražijo želodčne in črevesne sluznice, temveč delujejo mehanično. V tekočem okolju seme nabreka, sprošča se sluz, poveča se vsebnost blata. ki tako postane bolj spolzka in težave se omilijo. Njegovo delovanje se pokaže šele čez nekaj časa. Ko se učinek pojavi, moramo vztrajati dlje časa z njegovim uživanjem. Sluzaste snovi prodirajo v še neprebavljene ostanke hrane v črevesju in s tem povzročijo, da nabreknejo in s tem povečajo količino blata, ki nato napolni črevo in ga draži k praznjenju.
S semeni indijskega trpotca si lahko pomagamo pri lahkem zaprtju, ki je značilno za tiste bolnike, ki imajo težave z zlato žilo.
Taki bolniki morajo imeti skrb za redno odvajanje, da se jim blato ne "zapeče". Če se jim to le pripeti, imajo hude težave, ki jih spremljajo bolečine, srbečica in skelenje. Zunanji hemeroidi se kaj radi vnamejo in včasih se celo zagnojijo. Brez skrbi pa lahko uživajo semena indijskega trpotca tudi nosečnice, ki jih včasih tudi moti slaba prebava.
Sena
Rastlina je razprostranjena v Arabiji, na vzhodnih obalah Afrike in v Indiji, kjer jo na veliko gojijo. Sena listi vsebujejo senozide, antrakinonske derivate, sluzi, flavonoide itd Vse te snovi delujejo kompleksno kot odvajalo in sena lističi so eno izmed najbolj uporabnih rastlinskih odvajal. Antrakinonski derivati v prebavni cevi razpadejo pod vplivom črevesnih bakterij in se spremenijo v učinkovito spojino, odvajalni učinek pa se pojavi šele 6 do 10 ur po zaužitju čaja.
Uporabljamo ga pri težavah s prebavo, pri zapeki, pri težavah z zlato žilo, po operativnih posegih v danki, pred in po operacijah v trebuhu. Podobno delujejo tudi semena, le da je njihov učinek milejši od listov.
Za čaj vzamemo pol do 2 g drobno zrezanih lističev in jih prelijemo s skodelico tople ali vroče vode, pokrijemo in pustimo stati 10 do 20 minut. Lahko pa lističe prelijemo s skodelico mrzle vode in pustimo namakat 12 ur. Nato precedimo in običajno zvečer pred spanjem popijemo eno skodelico tega čaja. Hladno pripravljen čaj ima bolj milo delovanje in ne povzroča krčev ter bolečin v trebuhu.
Navadna krhlika
Navadna krhlika je do 7 metrov visok grm ali nizko drevo z zelenkastobelimi cvetovi. Iz njih se razvijejo koščičasti, za grahovo zrno veliki plodovi, ki so najprej rdeče barve, ko pa dozorijo, so vijoličastočrni. Raste po vlažnih gozdnih jasah, v svetlejših gozdovih, po močvirjih in barjih. Spomladi nabiramo lubje mladih vej, nabrano posušimo na topli peči, ali na soncu. Posušeno skorjo spravimo in mora odležati vsaj eno leto, da se v njem razkroji strupena snov, ki povzroča bljuvanje, slabost in krčevite bolečîne. Sveže lubje ima neprijeten vonj. Suho in odležano lubje pa je brez vonja, a nekoliko grenkega okusa. Vsebuje antrakinonske glikozide, razne sladkorje, čreslovine, grenke snovi, organske kisline, smole, eterično olje itd.
Krhlikino skorjo uporabljamo kot naravno odvajalo pri kroničnem zaprtju, napihnjenosti, pri otečenih jetrih, slabemu odvajanju žolča, pri gošči v žolčnem mehurju, žolčnih kamnih, pa tudi pri vseh težavah, ki spremljajo krčevito zaprtost, kot so glavobol, omotica, šumenje v glavi, izguba spomina, itd.
Pri zapeki pijemo po skodelico čaja vsak drugi dan. To delamo nekaj dni, da se prebava uredi. Vendar s količino popitega čaja ne smemo pretiravati, ker prevelika količina izzove hude boleče krče v prebavilih.
Čaja ne smejo uživati nosečnice.
Iz skorje pripravljamo čaj tako, da vzamemo eno kavno žličko skorje in jo prelijemo s 3 dl mrzle vode, počasi kuhamo, da zavre in pustimo, da se čaj popolnoma ohladi. Nato precedimo in pijemo po požirkih. Pri lenemu črevesju pijemo eno skodelico tega čaja zvečer pred spanjem.
