Zaprtje je težava, še posebej ko gre za kronično stanje bolnika (na primer onkološki bolnik). V teh primerih zaprtje pomeni splošno slabo počutje bolnika, občutek napetosti, neugodja, zmanjšan apetit, bolečine v trebuhu, slabost, nenazadnje tudi grozečo zaporo črevesja.
Za farmacevta je pomembno, da problem prepozna pravočasno in oceni, ali je smiselno samozdravljenje ali je bolje obiskati zdravnika. Še posebej to velja za kronične bolnike, nosečnice, doječe matere, dojenčke. Zaprtje večinoma rešujemo najprej z nefarmakološkimi ukrepi:
- redna prehrana,
- zadostna hidracija,
- hrana bogata z vlakninami (postopno uvajanje le-te),
- več gibanja (spodbujanje trebušnih mišic tudi pri manj pokretnih bolnikih),
- načrtovano obiskovanje toaletnih prostorov (da ustvarimo ritem odvajanja).
Pri svetovanju se držimo ključnih vprašanj; kaj je za posameznika normalen način odvajanja (količina blata, konsistenca, barva, čas odvajanja), katera zdravila pacient že jemlje, kakšen je njegov način prehranjevanja, kakšne so njegove gibalne zmožnosti in navade.
Več o urejeni prebavi si lahko preberete v članku "Urejena prebava".
Kateri so alarmantni znaki, ko je dobro obiskati zdravnika?
- Pojav krvi v blatu (sveža kri ali črno-katranasto blato),
- nenadno izgubljanje telesne mase,
- nenadno zaprtje,
- bruhanje,
- slabost,
- močni krči,
- spremljajoča povišana telesna temperatura,
- izmenjava zaprtja in driske,
- krvava driska,
- napihnjen trebuh.
Med farmakološkimi ukrepi imamo na voljo
- volumska odvajala,
- osmotska odvajala,
- kontaktna odvajala,
- klizme.
Paciente opozorimo na pravilno jemanje odvajal oziroma na posledice zlorabe le-teh. Več pozornosti in svetovanja namenimo kontaktnim odvajalom. Poudarimo problem elektrolitskega neravnovesja, preteče polenitve peristaltike in kontraindikacije ob sočasnem jemanju nekaterih zdravil za srce, pri nosečnicah in doječih materah.
Osebam z zmanjšanim delovanjem ledvic, vnetjem prebavil in motnjami elektrolitskega ravnotežja odsvetujmo uporabo »grenke soli«. Pri volumskih odvajalih (rastlinska semena, indijski trpotec, otrobi) spomnimo na povečano potrebo po tekočini. Pogosta napaka samozdravljenja je uporaba volumskih odvajal kot laksativ za preprečevanje zaprtja zaradi opioidov. V tem primeru praviloma uporabljamo kontaktna odvajala, ki jih bolnik jemlje redno v odmerkih, ki zagotavljajo redno odvajanje mehkega formiranega blata vsak dan ali vsak drugi dan (1 do 2 tableti zvečer pred spanjem). Kontaktna odvajala lahko pri onkoloških bolnikih kombiniramo z osmotskimi odvajali, vendar pri tem pazimo na hidracijo (vsaj 1 liter tekočine dnevno).
Občasno dopolnilo peroralnim kontaktnim odvajalom so lahko še svečke s kontaktnim odvajalom ali klistir.
Zaprtje je tudi pogosta težava pri otrocih, kjer so funkcionalni vzroki za zaprtje mnogo pogostejši od organskih. Najpogostejši funkcionalni vzroki so premalo vlaknin in tekočine v prehrani, pa preveč mleka in značilno zadrževanje blata. Pri dojenčkih dojenja ne ukinjamo, mati naj se posvetuje z zdravnikom. Pri dojenčkih, ki so hranjeni z mlečnimi formulami, izberemo ustrezno mlečno formulo, ki deluje proti zaprtju. Ko nastopi zaprtje, ukrepajmo hitro in predvsem pravilno!
