Vedno znova se dogaja, da v lekarno stopijo starši ali stari starši in čisto potihem in v zadregi povedo, da potrebujejo sredstvo proti ušem. Pri tem zadrega ni prav nič na mestu. Naglavna uš ni parazit, ki bi nakazoval slabo higieno prizadetega otroka ali družine! Uši imajo rade tudi sveže oprane lase, tako gladke kot skodrane, tako kratke kot dolge! Kljub temu se otroka ali družine, v kateri so odkrili uši in si upali o tem odkrito govoriti, še vedno hitro prime stigma pomanjkljive osebne higiene. Mislili bi si, da je v modernem času hitrega pretoka in vsesplošne dostopnosti informacij že vsakomu znano, da to ni res. Pa žal še zdaleč ni tako! Še vedno so med nami predsodki proti ušem in osebam, ki jih gostijo.
Uspešnost ali neuspešnost boja proti naglavnim ušem je odvisna od:
- hitrega medsebojnega obveščanja,
- ukrepanja vseh soudeleženih,
- pravilne uporabe sredstev za zatiranje ušivosti,
- temeljitega izčesavanja gnid in uši ter
- skrbnega pregledovanja las in lasišča.
V nadaljevanju preberite:
- Moj otrok ima uši!
- Kaj pa predmeti, ki pridejo v stik z ušmi?
- Nujno je medsebojno obveščanje in hitro ukrepanje
- Življenjski cikel naglavne uši
Na pomoč! Moj otrok ima uši!
Ko smo pri otroku ali sebi odkrili uši, seveda ukrepamo takoj in v ospredju je potreba, da smo s celotno proceduro odstranjevanja uši hitri in uspešni. Izbiramo lahko med insekticidnimi pripravki, ki delujejo na živčni sistem uši in jo ubijejo, ali med visoko viskoznimi tekočinami, ki ovirajo dihanje uši in vodijo v njihovo zadušitev.
Med insekticidi so na voljo insekticidni šamponi, ki jih uporabimo kakor običajni šampon, in insekticidni losjoni, ki jih nanesemo na čiste in suhe lase ter jih po določenem času speremo z navadnim šamponom. Primer takšnega losjona je na primer emulzija z benzilbenzoatom, ki jo poleg insekticidnih pripravkov na osnovi permetrina na svoji spletni strani priporoča tudi Inštitut za varovanje zdravja. V nekaterih okoljih se vedno večkrat pojavljajo uši, ki so na klasični insekticid permetrin ali njegove derivate že odporne.
Ker je precej verjetno, da bo vsaj katera izmed gnid ali uši naš poskus odstranjevanja preživela, je nujno potrebno mehansko izčesavanje s posebnim glavnikom proti ušem. Običajni glavniki ponavadi niso dovolj gosti, lahko pa jih uporabimo najprej za osnovno razčesavanje daljših in bolj prepletenih las.
Omeniti velja, da so na voljo tudi posebni električni glavniki proti ušem. Pri izčesavanju je lahko v pomoč predhodno omočenje las z blago raztopino kisa (50 ml na 1 liter vode), ki pa ne uniči niti gnid niti uši. Poskrbite, da bo pri česanju na voljo dovolj svetlobe, najlažje pa boste uši in gnide opazili, če boste lase pramen za pramenom prečesali nad umivalnikom, listom belega papirja ali drugo svetlo podlago. Čez teden dni postopek z insekticidom ponovimo, da uničimo uši, ki so se izlegle iz preživelih gnid.
Poleg insekticidnih šamponov in losjonov, ki poskrbijo za uničenje uši, so za boj proti ušem na voljo tudi visoko viskozne tekočine, ki povzročijo zadušitev uši in olajšajo odstranjevanje gnid z izčesavanjem. Uši dihajo skozi posebne dihalne odprtine na telesu oziroma skozi poklopec na jajčecu/gnidi. Teoretično te odprtine lahko zamašimo z visoko viskoznimi tekočinami, kot so na primer rastlinska olja z dodanimi eteričnimi olji ali brez njih. Zaradi zamašenih dihalnih poti se uš zaduši, zaradi delovanja olj na sloj lepila, s katerim je prilepljena na las, pa se gnida lažje odlepi. Odločilnega pomena za uspeh je ustrezen čas delovanja (ne predolg in ne prekratek, zato natančno upoštevajte navodila za uporabo), ponovitev nanosa po približno 1 tednu, ker so zarodki v gnidah na pomanjkanje kisika manj občutljivi, in skrbna mehanična odstranitev parazitov z izčesavanjem z ustreznim glavnikom proti ušem.
Ker je nanos sredstev proti ušem na celotno površino lasišča in na vse lase po celotni dolžini zahtevno opravilo in hkrati odločilnega pomena za uspeh zdravljenja, svetujemo, da vedno nekoga prosite za pomoč, otroci pa tako ali tako potrebujejo pomoč odrasle osebe. S tem bo odstranjevanje uši veliko lažje in bolj zanesljivo.
NE POZABITE!
Uši se nam ni treba sramovati! V boju proti njim bomo uspešni le z medsebojnim obveščanjem in ob ukrepanju vseh, ki so bili v stiku z osebo, pri kateri smo odkrili uši! Na voljo so različni pripravki z različnim načinom delovanja, koristno bo, če jih boste kombinirali med seboj. Tako bo verjetnost pojava na pripravek odpornih uši precej zmanjšana. Na vsak način pa vedno ponovite postopek odstranjevanja uši vsaj enkrat in natančno upoštevajte navodila proizvajalcev in strokovnih delavcev v lekarni!
Kaj pa predmeti, ki pridejo v stik z ušmi?
Glavnike in krtače operemo (lahko s staro zobno ščetko) in za deset minut namočimo v vročo vodo (s temperaturo več kot 60°C). Perilo (oblačila, brisače, posteljnino) operemo v pralnem stroju pri 60°C. Predmete, ki jih ne moremo oprati, vstavimo v tesno zaprto plastično vrečko in jih 1-2 tedna pustimo na sobni temperaturi. Če imamo možnost, jih lahko za 24 do 48 ur odložimo v zamrzovalnik. Sedežne garniture, avtomobilske sedeže in tla očistimo s sesalcem, vrečko iz sesalca pa nato takoj zavržemo.
Otrokom odsvetujemo medsebojno menjavo kap, čelad, glavnikov ali krtač.
Nujno je medsebojno obveščanje in hitro ukrepanje
Poleg odpornosti uši na določene insekticide ali neustrezne uporabe sredstev proti ušem se vzrok pogostih ponovitev ušivosti skriva tudi (ali celo predvsem) v tem, da vsakdo še vedno ne želi na glas in takoj govoriti o tem, da je pri svojem otroku ali v svoji družini opazil uši. Otroške glave pač rade tičijo skupaj, uši pa se prenašajo z glave na glavo!
Zato ne oklevajte in naj vas ne bo sram: če ste opazili, da so se pri vašem otroku pojavile uši, to takoj sporočite v ustrezno enoto vrtca ali v šolo, kjer bodo ustrezno obvestilo posredovali vsem otrokom in staršem. Samo s hitrim in učinkovitim ukrepanjem celotne populacije, ki je bila v stiku z ušmi, lahko to nadlogo uspešno zatremo. Ena sama glava, ki je ohranila na sebi žive gnide ali oplojeno uš, lahko v kratkem času povzroči novo epidemijo ušivosti v vrtcu ali šoli in začarani krog se vrti naprej.
Iz časov mojega otroštva se spomnim: ko so se na naši šoli pojavile uši, so nas v kratkem času obiskale patronažne sestre iz bližnjega zdravstvenega doma. S seboj so prinesle posip proti ušem, otroci smo bili vnaprej obveščeni, da naj v šolo prinesemo naglavne rutice ali kape, ostali družinski čani pa naj se doma pregledajo in po potrebi ukrepajo. Patronažne sestre so vse otroke brez izjeme posule s tem insekticidnim posipom. Naslednji teden so prišle še enkrat in postopek ponovile. Uši se takrat niso več pojavile, saj so jih odpravili pri vseh otrocih hkrati. Ne trdim, da bi morali enake postopke uvesti tudi sedaj. V sedanjih časih bi bilo to nepojmljivo! Je pa lepa ilustracija tega, kako lahko učinkovito zajezi to nadlogo le hitra in učinkovita akcija, v katero so vključeni vsi, ki so bili v stiku z osebo, ki ima uši.
Dejstvo, ki se ga vsakdo morda ne zaveda, je namreč, da tudi ob pravilni uporabi veliko sredstev proti ušem uniči ali celo zgolj začasno onesposobi le živo uš, ne pa tudi njenih jajčec (gnid), iz katerih se v kratkem času razvije spolno zrela uš, ki se veselo množi naprej in zgodba se ponovi.
Vedeti je dobro tudi, da je na začetku okužbe z ušmi le teh na glavi malo, večinoma manj kot 10. Ker so majhne, prosojne in jih med gostimi lasmi le s težavo opazimo, je zelo koristno, če že pri prvem pregledu lasišča uporabimo ustrezen glavnik proti ušem. Prav tako ne čakajmo, da se pojavi srbenje, saj se le-to lahko pojavi s precejšnjo zakasnitvijo.
Da bi razumeli poziv po medsebojnem obveščanju in potrebi po natančnem upoštevanju navodil za uporabo sredstev proti ušem, je nujno poznati osnovne podatke o tem človeškem parazitu.
Odrasla uš je velika 3 do 4 mm. Njeno telo je prosojno, zato jo na laseh le težko opazimo. Po hranjenju s krvjo, ki je njena edina hrana, se uš obarva rjavo rdeče. V lase se zasidra s posebnimi, nazaj ukrivljenimi krempeljci, s katerimi tesno objame las in je z njega brez posebnega glavnika z zelo gosto postavljenimi zobci ne moremo odstraniti. Prav tako ni občutljiva na umivanje z običajnimi šamponi. Vse svoje življenje preživi na lasišču gostitelja, brez hrane in ustreznega okolja je sposobna preživeti le kratek čas (približno 2 dni). Zaradi tega je prenos uši preko predmetov, posteljnine in brisač manj verjeten, ni pa nemogoč.
Življenjski cikel naglavne uši
Odrasla uš živi približno dva (samčki) do pet (samičke) tednov in v tem času samica lahko odloži do 300 jajčec - od tri do pet, po drugih podatkih celo od osem do dvanajst na dan. Iz jajčec v približno enem tednu dozori najprej ličinka, ki se vmes še levi, dokler v približno dveh do štirih tednih (odvisno od temperature okolja) ne dozori v spolno zrelo obliko, ki je sposobna razmnoževanja.
Za uši najugodnejši življenjski pogoji so pri temperaturi okrog 30°C in ustrezni zračni vlažnosti. Nizke in visoke temperature parazitu škodijo. Zelo visoke temperature povzročijo izsušitev parazita, nizke temperature pa upočasnijo/prekinejo njegov življenski cikel in se ne more več razmnoževati.
Jajčeca (gnide) uš prilepi na las na mestu, kjer las izrašča iz lasišča. Prilepljena so z lepilom, ki je v vodi netopno, zato jih običajno umivanje in česanje ne odstranita. Dokler so v gnidah ličinke, so le-te temnejše barve in jih zato še težje opazimo. Ko se ličinka izleže, ostane na las pritrjena svetlejša, belkasta jajčna ovojnica, ki pa jo še vedno imenujemo gnida. Gnide, ki jih najdemo več kot 10 do 15 mm od skalpa, so gotovo mrtve ali pa so se iz njih že razvile ličinke (človeški las mesečno zraste približno za 10 mm).
Tako ličinke kot odrasle uši se hranijo s krvjo in potrebujejo okrog šest obrokov na dan. Z obustnim delom prebodejo kožo, česar zaradi anestetika v slini, ki jo izloča uš, običajno ne čutimo. Srbenje se običajno pojavi šele nekaj dni (če smo uši že kdaj imeli) do nekaj tednov (ob prvem stiku z ušmi) pozneje, ker se naš imunski sistem odzove na snovi v slini uši. Tudi zaradi tega je nujno, da obvestilo o pojavu uši posredujemo takoj, ko smo jih opazili, saj se srbenje, ki je glavni simptom ušivosti, lahko pojavi s precejšnjo zamudo. Pomembno je tudi, da resno vzamemo obvestilo vrtca ali šole, da so se v skupini/razredu pojavile uši, čeprav pri svojem otroku (še) nismo opazili praskanja.
Praskanje poškoduje kožno povrhnjico, kar lahko vodi v sekundarno okužbo z bakterijami. Prizadene tudi barierno vlogo nepoškodovane kože, zaradi česar lahko pride do absorpcije in toksičnih učinkov ter slabšega prenašanja insekticidnih šamponov, pa tudi običajnih negovalnih sredstev. Tudi s tega vidika je hitro ukrepanje odločilnega pomena.
Če uši nismo odkrili pravočasno in je prišlo do zelo hude razmnožitve parazita ali do sekundarne okužbe kože lasišča zaradi praskanja, priporočamo obisk pri zdravniku. Pri uporabi pripravkov proti ušem upoštevajte navodila proizvajalca glede starostne meje za uporabo pri otrocih in bodite pozorni na v navodilu navedena opozorila in kontraindikacije. Če ima vaš otrok težave z dihali, upoštevajte, da so nekateri pripravki in oblike (predvsem pršila) lahko zanj manj primerni. Nosečnice in doječe mamice pa naj pred uporabo preverijo, če pripravek lahko uporabljajo.
