Vitamin D je v maščobi topen vitamin, ker pa ima aktivna oblika vitamina D vse lastnosti steroidnega hormona, ga imenujemo tudi hormon D. Njegova glavna fiziološka funkcija je uravnavanje serumskih koncentracij kalcija in fosfata.
V strokovni literaturi pogosto zasledimo ločena pojma vitamin D3 oziroma vitamin D2. Ti dve obliki vitamina pogovorno zajema kar pojem vitamin D, saj sta si obliki po načinu delovanja in izločanju zelo podobni in se vidnejše razlikujeta zgolj po jakosti delovanja. D2 je t. i. ergokalciferol, ki ga lahko v telo vnesemo preko hrane rastlinskega izvora, D3 pa je holekalciferol, ki se sintetizira pod vplivom sončne svetlobe, prav tako pa ga vsebuje hrana živalskega izvora (mastne ribe – losos, sardine, tuna, postrv, najdemo ga v rumenjaku, surovem maslu, siru, jogurtih in polnomastnem mleku).
Ker pa je hrana v našem okolju praviloma revna z vitaminom D, je poglavitni vir vitamina D v telesu endogena sinteza le-tega.
V nadaljevanju preberite:
- Osnovno o sintezi vitamina D
- Priporočljive vrednosti vitamina D
- Kako prepoznati pomanjkanje vitamina D
- Kako vitamin D deluje
- Odmerjanje vitamina D v Covid času
- Se je mogoče z vitaminom D zastrupiti
Osnovno o sintezi vitamina D
Za sintezo vitamina D človeško telo nujno potrebuje zadostno izpostavljenost sončni svetlobi. Minimalna izpostavljenost soncu, da zadostimo zahtevam sinteze vitamina D, je med deset in petnajst minut dnevno, pri čemer moramo soncu izpostaviti vsaj okrog 30 % telesne površine. Pri tem je potrebno poudariti, da sončna krema zavira nastajanje vitamina D, saj ščiti kožo pred UV-A in UV-B sončnimi žarki.
Pod vplivom UV-B žarkov se v koži namreč cepi obroč 7-dehidroholekalciferola, pri čemer nastane holekalciferol. Ta se nato v jetrih hidroksilira, pri tem nastane 25-(OH)D3. V zadnji stopnji se zgodi še hidroksilacija v ledvicah, za kar je odgovoren encim 1?-hidroksilaza. Nastali kalcitriol s kemijsko formulo 1,25-(OH)2D3, predstavlja aktivno obliko vitamina D.
Priporočljive vrednosti vitamina D
Slovenci smo dokazano tekom celotnega leta ves čas v pomanjkanju vitamina D, oziroma imamo normalne koncentracije tega vitamina le okrog 3 mesece na leto. Optimalne koncentracije so določili pri zdravih ljudeh ob ekvatorju, kjer naj bi se začela naša evolucijska pot. Ta koncentracija znaša med 30 in 60 ng/ml (= 75 - 150 nmol/l) in se določa glede na meritve 25-(OH)D3 v krvi, pri čemer je potrebno poudariti, da ljudje z večjim deležem maščevja, potrebujejo večji vnos vitamina D.
Zdravi Slovenci imajo najvišje vrednosti v krvi septembra, kar seveda sovpada z večjo izpostavljenostjo soncu poleti, a so tudi te vrednosti nižje, kot bi si želeli. Kar skrbi je to, da se lahko zaloge vitamina D do poznih jesenskih mesecih že močno izpraznijo tudi pri tistih, ki so poleti več časa preživeli zunaj na soncu in hitro se lahko znajdejo v območju mejnih koncentracij.
Te znašajo med 50 in 75 nmol/l, o pomanjkanju govorimo, ko so vrednosti nižje od 50 nmol/l, hudo pomanjkanje pa je stanje, ko znaša koncentracija vitamina D pod 30 nmol/l.
Naša država spada med tiste z visoko prevalenco pomanjkanja vitamina D, in sicer je pomanjkanje vitamina D prisotno pri kar 80 % odraslih ljudi, pri najranljivejših - oskrbovancih domov za starejše občane - pa pozimi celo 84 %. To je, kot kažejo nedavne raziskave po svetu, eden izmed največjih dejavnikov za hujši potek bolezni ob okužbi s Covid-19.
Kako prepoznati pomanjkanje vitamina D?
Manjko vitamina D je sprva neopazen in večina ljudi niti ne ve, da jim ga v telesu primanjkuje, dokler se ne pojavijo prve spremembe kot so bolečina in oslabelost v mišicah in kosteh, v resnejših primerih lahko pride do zlomov, vse skupaj pa lahko vodi v razvoj osteoporoze v starosti. Do pomanjkanja navadno pride zaradi nezadostne izpostavljenosti sončni svetlobi in zaradi nezadostnega vnosa vitamina D s hrano oz. prehranskimi dodatki.
Novorojenčkom se v preventivne namene preprečevanja deformacij skeleta (rahitisa) dajejo kapljice vitamina D, ker je vsebnost vitamina D v materinem mleku prenizka, da bi pokrila potrebe dojenčka. Nadomeščanje je kritičnega pomena predvsem za »zimske dojenčke«, ker je takrat izpostavljenost sončnim žarkom še dodatno zmanjšana.
Dokazi o pozitivnih učinkih vitamina D so nesporni, zato zdravstveni delavci njegovo nadomeščanje priporočamo ne glede na letni čas, v teh epidemioloških časih pa še posebej.
Kako vitamin D deluje?
Vitamin D ima nemalo funkcij v našem telesu, med katerim ima najvidnejši vpliv pri uravnavanju normalnih serumskih koncentracij kalcija in fosfata – če ga je v prehrani dovolj, poskrbi za ravno pravšnjo absorpcijo kalcija iz tankega črevesja in ga vgradi v kosti, v primeru njegovega pomanjkanja, pa se kalcij iz kosti izplavlja, kost pa postaja vse šibkejša.
Poleg ohranjanja zdravih kosti in zob, vitamin D prispeva k delovanju mišic in ima izjemno vlogo pri delovanju celic imunskega sistema, kar je zaradi aktualne pandemije Covid-19 nedavno potrdilo precej raziskav.
Ključno vprašanje, zakaj vitamin D ščiti pred hujšim potekom okužbe s Covid, nima enoznačnega odgovora, splošno pa lahko rečemo, da zavira vnetno nevihto v pljučih. Vitamin D namreč poveča naravno odpornost proti okužbam, povišajo se ravni protivnetnih celic in imunskih celic levkocitov, katerih glavna funkcija je premagovanje virusov in bakterij. V makrofagih, ki jih napade virus, se pod vplivom vitamina D tvorijo proteini, ki pospešijo »celično žretje« virusov in njihovo uničenje.
Med drugim vitamin D zavira tvorbo encima renina, ki je udeležen v kaskadi reakcij, odgovornih za zvišanje krvnega tlaka. Renin je neposredno odgovoren za pretvorbo angiotenzina I v angiotenzin II, ta pa je ob okužbah s Covid-19 v pljučih močno povečan. Poleg tega, da vitamin D zavira ta proces, spodbuja nastajanje vazodilatatorja NO (dušikov monoksid), ki razširi žile in niža krvni tlak.
Odmerjanje vitamina D v Covid času
Glede na velik delež slovenskega prebivalstva, ki nevede trpi za pomanjkanjem vitamina D, je smiselno, da bi ga vsaj pozimi vsi Slovenci nadomeščali s pomočjo pripravkov, ki jih lahko dobimo v obliki tablet, kapsul, kapljic ali pršil.
Nevarnosti, da bi vzeli previsoko dozo vitamina D, praktično skorajda ni, saj ima zelo široko terapevtsko okno in je neaktiven, dokler ga celice po potrebi ne pretvorijo v aktivno obliko.
Preventivno se priporoča jemanje med 800 in 2000 enot vitamina D med oktobrom in aprilom. Dnevni odmerek lahko prilagodimo in povečamo ob nizki izmerjeni koncentraciji vitamina D (pod 50 nmol/l) do 4000 enot.
Prav tako je smiselno, da višje odmerke vzamejo kronični bolniki, starejši (nad 70 let), zdravstveni delavci, svojci obolelih v istem gospodinjstvu, nosečnice in tvegani stiki s Covid-19 pozitivnimi pacienti. Naštetim skupinam se priporoča dnevna vrednost med 1000 in 2000 enot na dan.
Za ljudi s potrjeno okužbo z virusom Covid-19, je bistveno, da čim prej po potrditvi okužbe prve štiri dni dodajajo 14000 enot, nato pa nadaljujejo z 2000 enotami na dan, ne glede na to, ali je potek okužbe pri njih asimptomatski ali ne.
Se je mogoče z vitaminom D zastrupiti?
Hipervitaminoze z vitaminom D so zelo redke in se kažejo predvsem s simptomi hiperkalciemije, saj vitamin D poveča absorpcijo kalcija. V takem primeru se lahko kalcij prekomerno odlaga v mehkih tkivih in povzroči motnje v delovanju ledvic in srca. Do takih stanj lahko pride zgolj kot posledica prevelikega vnosa vitamina D s hrano, ne pa tudi kot posledica njegove endogene sinteze zaradi sončenja. Razlog za to je samozaščitni mehanizem, ki v takem primeru kožni 7-dehidroholekalciferol po vrsti reakcij ne spremeni v aktivno obliko, temveč v neaktivne fotoizomere in tako prepreči preveliko kopičenje vitamina D v krvi.
Uporaba vitamina D mora biti pod nadzorom predvsem pri hudih bolnikih z ledvičnimi boleznimi in srčnim popuščanjem.
Viri in literatura
1) Slovensko farmacevtsko društvo. (2020). Minerali, vitamini in druge izbrane snovi
2) Priporočila za nadomeščanje holekalciferola (vitamina D3) v obdobjih respiratornih okužb in za nadomeščanje holekalciferola pri posameznikih s COVID-19 file:///C:/Users/admin_sc/Desktop/%C4%8Dlanek%20d3.pdf [dostopno dne: 15. 12. 2020]
3) Do vitamina D z zmernim izpostavljanjem soncu https://www.nijz.si/sl/do-vitamina-d-z-zmernim-izpostavljanjem-soncu [dostopno dne: 15. 12. 2020]
4) Strokovno mnenje glede varnosti uživanja prehranskih dopolnil, ki vsebujejo velike količine vitamina D v dnevnem odmerku in se z njimi presega priporočeni dnevni vnos https://www.nijz.si/files/uploaded/vitamin_d.pdf [dostopno dne 16. 12. 2020]
5) Vitamin D. Koliko ga potrebujemo? https://vitamind3.si/koliko-ga-potrebujemo/ [dostopno dne: 15. 12. 2020]
Avtor: Vitjan Fras študent farmacije
