Vitamin D - varuh našega imunskega sistema

Vitamin D je edini vitamin, ki ga telo lahko proizvede samo, saj se pod vplivom sončnih žarkov tvori v koži. Zato ga imenujemo tudi sončni vitamin. V našem telesu deluje kot hormon in vpliva na številne življenjsko pomembne funkcije: ureja presnovo kalcija in fosforja, omogoča mineralizacijo kosti ter povečuje in izboljšuje odpornost imunskega sistema. Zato je vse življenje nepogrešljiv pri razvoju in obnavljanju kosti in zob ter delovanju imunskega sistema.

Zelo malo živil vsebuje večjo količino vitamina D. Največ ga najdemo v živilih živalskega izvora. Najboljši vir so sveže morske ribe (npr. sardine, slaniki, losos, tuna). Vitamin D je tudi v mleku in mlečnih izdelkih, jajčnem rumenjaku in jetrih. Od rastlinskih živil pa ga vsebuejo gobe (šampijoni) in avokado.

S hrano ga ne moremo zaužiti dovolj. Študije kažejo, da s hrano zadostimo 10–20 % priporočenim dnevnim vrednostim (PDV) vitamina D. Preostalo količino ga moramo proizvesti sami ali pa ga nadomestimo s prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo vitamin D.

Na endogeno sinteza vitamina D v koži vpliva več dejavnikov, kot so geografska lega, čas v dnevu, dolžina oblačil, čas preživet na soncu, tip kože in uporaba krem za sončenje. Za ustrezno tvorbo vitamina D je zraven samega časa in obsega izpostavljenosti zelo pomembna tudi  moč sončnih žarkov. Ta je večja, ko je sonce visoko na obzorju. Človeška koža je sposobna proizvesti  približno 10 000 IE vitamin D v eni uri izpostavljenosti na soncu.

V Sloveniji je sonce za nastanek vitamina D dovolj močno le od aprila do oktobra, zato se pozimi skoraj ne more tvoriti. Raziskava iz leta 2019 je pokazala, da kar 4 od 5 odraslih Slovencev 6 mesecev v letu (od novembra do aprila) niso zadostno preskrbljeni z vitaminom D. Zato je ustrezno količino vitamina D potrebno zaužiti s hrano oz. dodajanjem v obliki prehranskih dodatkov.

V nekaterih geografskih območjih (npr. Severna Evropa) je ta problem še bolj pereč, medtem ko je v tropskih območjih izpostavljenost soncu lahko zadostna tekom celega leta.

Pomanjkanje vitamina D v Evropi je pogosto :

• <20 % populacije v severni Evropi
• 30-60% populacije v zahodni, vzhodni in južni Evropi
• Izrazito pomanjkanje je prisotno pri >10% Evropejcev

V nadaljevanju preberite:

• Kakšni so simptomi ob pomankanju vitamina D
• Katere so rizične skupine
• Zakaj je vitamin D koristno nadomeščati
• kakšne so razlike med vitmini D
• Trenutna veljavna priporočila nadomeščanja vitamina D

Kakšni so simptomi pomanjkanja vitamin D?

Najpogostejši simptomi so tako splošni in pogosti, da jih pogosto spregledamo ali pa ne pripisujemo pomanjkanju vitamina D:

• ZMANJŠEVANJE KOSTNE MASE IN ZLOMI-krhke kosti in nenadni zlomi so pogosto znak pomanjkanja vitamina 
• TEŽAVE Z ZOBMI-težave z zobmi in izpadanje zob so lahko posledica premajhnih vrednosti vitamina D v telesu.
• DOVZETNOST ZA OKUŽBE- pogoste in dolgotrajne sezonske in druge okužbe so lahko simptom pomanjkanja vitamina D
• ŠIBKE MIŠICE IN MIŠIČNI KRČI-pomanjkanje vitamina D lahko občutimo kot oslabitev mišic ali pogostejše

Rizične skupine za pomanjkanje vitamin D

Zaradi nezdravega življenjskega sloga, premalo gibanja v naravi in redke izpostavljenosti sončnim žarkom, ki omogočajo nastajanje dovolj velike količine vitamina D v telesu, se pri številnih ljudeh pojavlja veliko tveganje za pomanjkanje tega vitamina.Te skupine so:

• starejši nad 65 let
• posamezniki,ki se manj izpostavljaju soncu ali redno uporabljajo zaščitna oblačila in zaščitno kremo za sončenje
• posamezniki s povečano telesno maso
• bolniki z osteoporozo
• tisti, ki so se pred kratkim zdravili zaradi pomanjkanja vitamin D in potrebujejo vzdrževalno terapijo
• posamezniki s temno poltjo
• bolniki z boleznijo jeter ali ledvic
• bolniki, ki uporabljajo določena zdravila (npr. glukokortikoidi, antikonvulzivna zdravila,…)
• bolniki z malabsorbcijo, vključno z vnetno črevesno boleznijo in celiakijo

Pri dojenčkih in majhnih otrocih pomanjkanje vitamin D vodi do nastanka rahitisa. Šele ob pojavu rahitisa so znanstveniki začeli razumevati pomen sončne svetlobe in vitamina D za človeško telo.

Povprečen človek danes na soncu preživi veliko manj ur kot njegovi predniki. Delo na polju smo zamenjali za delo v pisarnah in tovarnah. Tudi poleti se zaradi strahu pred opeklinami izogibamo sončenju v času, ki je najbolj koristen za pridobivanje vitamin D. Posledica te velike spremembe življenjskega stila je, da je delež tega vitamina v telesu čedalje nižji.  

Zakaj je vitamin D koristno nadomeščati?

Vitamin D prispeva k:

• Delovanju imunskega sistema
• Ohranjanju zdravih kosti
• Delovanju mišic
• Ohranjanju zdravih zob
• Normalni ravni kalcija v krvi ter
• Normalni absorbciji/uporabi kalcija in fosforja.
• Ima vlago tudi pri delitvi celic.

Nekatere celice imunskega sistema (npr. makrofagi, limfociti B in T) imajo receptorje za vitamin D . Tako se je v več študijah izkazala pomembna vloga vitamin D pri imunskem odzivu na cepivo (npr. proti hepatitis B, ošpicam, rdečkam). Prav tako ima vitamin D ključno vlogo pri izločanju patogenov.

Z dnevnim nadomeščanje vitamin D (2000 IE) zmanjšamo tveganje za akutne respiratorne okužbe dihal.

Kakšne so razlike med vitamini D?

Obstaja več oblik vitamin D, vendar sta glavni obliki D2 in D3. D2 imenujemo ergokalciferol, D3 pa holekalciferol. Vitamin D3 je bolj učinkovit pri višanju ravni serumskega vitamin D kot vitamin D2. Obliko vitamin D3 tudi tvori človeško telo , ko je izpostavljeno sončnim , še posebej UVB žarkom.

Vitamin D3 se nahaja v različnih oblikah in koncentracijah. Za katero obliko se raje odločimo: vodno ali oljno? Ker je v maščobi topen vitamin, ga raje izberemo v oljni obliki. Oljna oblika že  sama po sebi služi kot konzervans. Vegetarijanci in vegani dajejo prednost lanenemu olju, ker gre za rastlinski vir omega-3- maščobnih kislin.

Trenutno veljavna priporočila za nadomeščanje vitamina D3

Priporočila EFSA o referenčnih vnosih kalcija in vitamina D s hrano določajo dopustno zgornjo mejo vnosa na 4000 IE/dan, kar ne predstavlja tveganja za neželene učinke na zdravje v splošni populaciji.

Pri uporabi zelo visokih odmerkov (>25 000 IE/dan) lahko nadomeščanje vitamina D povzroči hiperkalcemijo, hiperkalciurijo,nefrolitiazo,renalno insuficienco in kalcificiranje mehkih tkiv.

Trg vitamina D je preplavljen z obilico najrazličnejših izdelkov. Pomembno je, da izberemo takšnega, ki mu zaupamo in je kakovosten, varen in učinkovit.