Driska je zelo neprijetna izkušnja, ki jo težko prezremo in se je želimo čim prej znebiti. Pogosta je na potovanjih, zato smo takrat še posebej pozorni na higieno.
Pri driski posegamo po zdravilih in prehranskih dopolnilih za odpravo in lajšanje težav.
Farmacevt v lekarni mora za pravilno svetovanje pridobiti določene informacije o osebi, ki ima drisko: o tem, kako dolgo driska že traja, ali so prisotni kri v blatu, povišana temperatura in drugi znaki. Farmacevt lahko med pogovorom ugotovi vzrok vaših težav oziroma težav prizadete osebe, oceni resnost težav, priporoči obisk zdravnika ali svetuje uporabo zdravila brez recepta in druge ukrepe za lajšanje težav pri driski.
Za drisko ali diarejo je značilno pogosto odvajanje tekočega blata. Pri driski se lahko količina vode, izločene z blatom, z njim se normalno dnevno izloči od 70 do 200 mL vode, poveča tudi za štirikrat. Akutna driska je kratkotrajna, če pa težave trajajo več kot tri tedne, govorimo o kronični driski.
Tako pri akutni, posebno pa pri kronični driski, lahko pride do izsušitve – dehidracije organizma.
Znaki izsušitve se najprej pokažejo kot zmanjšana napetost kože. Ta znak je še posebno nevaren pri dojenčkih in majhnih otrocih, saj dehidracija pri njih lahko nastopi zelo hitro, ter za starostnike, če jemljejo zdravila za povečano odvajanje urina (diuretiki).
V nadaljevanju preberite:
- Smernice za samozdravljenje
- Samozdravljenje odsvetujemo kadar
- Vzrok za pojav driske
- Načini samozdravljenja
Smernice za samozdravljenje
Za pravilno svetovanje glede samozdravljenja driske je pomembna starost pacienta. Samozdravljenje je primerno za odrasle, otroke in dojenčke od treh mesecev starosti, medtem ko se je treba pri starosti od enega do treh mesecev glede zdravljenja driske posvetovati z zdravnikom.
Smernice glede samozdravljenja so:
- dojenček, star manj kot tri mesece: samozdravljenje odsvetujemo, priporočljiv je takojšen posvet z zdravnikom;
- otroci, stari od treh mesecev do enega leta: samozdravljenje lahko traja največ en dan, če driska traja dlje, je potreben obisk zdravnika;
- otroci, stari od enega do treh let, nosečnice in doječe matere: samozdravljenje lahko traja največ dva dni, zatem je potreben obisk zdravnika;
- odrasli in starejši otroci: samozdravljenje driske lahko traja do tri dni, pri daljši driski je potreben posvet z zdravnikom;
- starostniki: samozdravljenje driske priporočamo največ dva dni.
Če se težave ne umirijo po priporočenem času samozdravljenja, je potrebno obiskati zdravnika. Poudariti je potrebno, da so navedene časovne omejitve za samozdravljenje le priporočila.
Zdravnika lahko po lastni presoji obiščete tudi prej, v kolikor se zelo slabo počutite ali ste zaradi vašega zdravstvenega stanja zaskrbljeni.
Za nosečnice in doječe matere ni posebnih smernic glede samozdravljenja driske, tako veljajo enaka priporočila kot pri odraslem človeku. Samozdravljenje pri njih lahko tako traja največ največ 72 ur. Zavedati pa se moramo, da driska pri nosečnicah sicer neposredno ne ogroža ploda, lahko pa tako poslabša zdravstveno stanje nosečnice, da bi bil plod lahko posredno ogrožen. Zato je v času nosečnosti pri hudi driski priporočljiv posvet z zdravnikom.
Kdaj se samozdravljenje odsvetuje
Samozdravljenje driske se odsvetuje pri pacientu, ki ima v blatu kri, oziroma ima povišano telesno temperaturo (>38,5 °C). Če drisko spremljajo tudi krči in bruhanje gre morda za zastrupitev s hrano.
Pomoč zdravnika se svetuje tudi pri hudi dehidraciji, ki lahko v skrajnem primeru povzroči tudi smrt.
Zato je pomembno, da je pacient seznanjen s simptomi in znaki izsušitve. Še posebno je to pomembno za starše majhnih otrok in dojenčkov ter za starostnike, pri katerih lahko dehidracija nastopi zelo hitro.
Dehidracija je lahko različno huda, in sicer:
- blaga dehidracija, ki se navadno kaže kot občutek žeje in zmanjšanje količine izločenega urina, ki je bolj koncentriran in temen. Ljudje so bolj razdražljivi, imajo glavobol in suha usta. Značilna je vrtoglavica, ki je močnejša predvsem pri naglem vstajanju;
- srednje do huda dehidracija, pri kateri se prekine izločanje urina, pojavijo se mišični krči, poveča se frekvenca bitja srca in dihanja. Zviša se lahko telesna temperatura zaradi onemogočenega potenja. V tem stanju ima človek udrte oči in zmanjšano napetost kože (koža izgubi prožnost in daje občutek uvelosti).
- Poznamo tudi zelo hudo dehidracijo, ko lahko izgubimo zavest, pri čemer je ogroženo tudi življenje.
Kaj je lahko vzrok za pojav driske?
Driska se lahko pojavi zaradi različnih vzrokov kot so:
- okužbe z mikroorganizmi (bakterijske, virusne okužbe, okužbe s paraziti);
- zaradi preobčutljivosti organizma za določena živila (mleko, gluten); kot posledica vnosa določene hrane in nekaterih pijač v telo (hrana z veliko vlakninami, zaužitje velike količine zelo sladkega sadja, peciva, pitje velikih količin zelo slane pijače, uživanje zelo slane hrane, pitje alkohola);
- lahko je tudi posledica hudega pomanjkanja cinka v telesu;
- posledica zastrupitve s težkimi kovinami (arzenom, svincem, živim srebrom, kromom).
- Driska lahko nastopi tudi kot neželeni učinek nekaterih zdravil, lahko je posledica zlorabe odvajal. Pri jemanju zdravil, zaradi katerih dobimo drisko in ta ne izzveni v dveh do treh dneh, odvisno od starosti, je priporočljiv posvet z zdravnikom.
Driska pa je lahko tudi spremljajoči simptom ali znak poslabšanja nekaterih boleznih, zato se v tem primeru čim prej posvetujte z zdravnikom.
Lahko je spremljajoči simptom pri nekaterih sistemskih boleznih (na primer cistična fibroza), lahko je eden od simptomov pri sindromu razdražljivega črevesa, pojavi se lahko tudi zaradi zmanjšanja delovanja trebušne slinavke pri različnih bolezenskih stanjih (vnetju trebušne slinavke, stanju po operaciji trebušne slinavke), celiakiji, stanju po kirurških posegih zgornjih prebavil in podobno.
Samozdravljenje driske
Težave pri driski lahko omilite z:
- nadomeščanjem vode in elektrolitov, s čimer preprečite izsušitev organizma;
- z uživanjem manj mastne hrane in hrane s čim manjšo vsebnostjo vlaknin;
- z uživanjem hrane in drugih izdelkov z mlečnokislinskimi bakterijami;
- uporaba zdravilnih rastlin pri samozdravljenju driske.
Nadomeščanje vode in izgubljenih elektrolitov v organizmu zaradi driske
Ne glede na vzrok driske je pri samozdravljenju driske najprej treba preprečiti dehidracijo in nadomestiti elektrolite, ki se pri driski skupaj z vodo izločajo iz organizma. Za to je primerna uporaba peroralne rehidracijske soli, ki jo lahko kupite v lekarni oziroma vam jo zdravnik predpiše na recept, glede na resnost vašega stanja.
Sestava peroralne rehidracijske soli, pripravljene po navodilu Svetovne zdravstvene organizacije, temelji na povprečni elektrolitski sestavi iztrebkov pri driski. Vsebuje 3,5 g/L natrijevega klorida, 2,5 g/L natrijevega bikarbonata ali 2,9 g/L natrijevega citrata, 1,5 g/L kalijevega klorida in 20 g/L glukoze.
Nasvet, če nimate dostopa do lekarne:
Če nimate dostopa do lekarne ali zdravnika, si lahko pomagate tako, da v en liter prekuhane vode odmerite 5 jedilnih žlic belega sladkorja (priporočamo glukozo), 1 čajno žličko kuhinjske soli in sok 2 pomaranč.
Prehrana med drisko
Med drisko je priporočljivo uživati hrano, ki vsebuje čim manj vlaknin, na primer:
- riž,
- banane,
- krompir,
- korenčkovo juho,
- učinkovita sta tudi prežganka in prepečenec.
Izogibati se je treba mastni (mastno meso, ocvrta hrana, margarina, sladice, ki vsebujejo veliko maščob) in začinjeni hrani, prav tako odsvetujemo pitje gaziranih in zelo sladkih pijač. Tudi mleko in mlečni izdelki (sir, puding, sladoled in podobi izdelki, izjema so jogurti) včasih drisko poslabšajo. V času driske odsvetujemo tudi uživanje kofeina (na primer kava).
Pri otrocih je priporočljiva uporaba sluzi in pektinov (na primer riževa sluz, nastrgana jabolka, ki jih pustimo, da porjavijo), uporabljajo pa se lahko tudi posebni gotovi pripravki – hrana primerna za drisko. Pri driski se je dobro izogibati hrani, ki vsebuje veliko vlaknin, ker delujejo blago odvajalno.
Uživanje izdelkov z mlečnokislinskimi bakterijami
Na trgu je kar nekaj izdelkov (zdravila in prehranska dopolnila) v obliki tablet, kapsul, praškov, napitkov, ki vsebujejo probiotične kulture, tako imenovane mlečnokislinske bakterije, zlasti iz rodu laktobacilov in bifidobakterij, vsebujejo pa lahko tudi nekatere glive (največkrat Saccharomyces bolulardii).
Beseda probiotik izhaja iz grškega izraza pro bios in pomeni za življenje.
Po definiciji so probiotiki živi nepatogeni (neškodljivi) mikroorganizmi, ki lahko pri ljudeh ugodno vplivajo na zdravje.
Mlečnokislinske bakterije so sicer del normalne črevesne flore in zagotavljajo normalno kislost v črevesni svetlini ter tako preprečujejo razrast škodljivih in pogojno škodljivih bakterij, poleg tega pa večajo tudi obrambno sposobnost črevesne sluznice.
Številne raziskave so potrdile uporabnost probiotikov pri preprečevanju in zdravljenju črevesnih okužb in zdravljenju driske, saj skrajšajo trajanje driske in blažijo njen potek. Pri tem je največ izkušenj predvsem z zdravljenjem driske, ki jo povzročajo rotavirusi.
Ugotovili so tudi, da preventivno jemanje probiotikov zmanjša možnost prenosa teh okužb na zdrave ljudi, prav tako pa se ob preventivnem jemanju zmanjša tudi možnost pojava infekcijske driske na potovanjih.
Probiotiki so učinkoviti tudi pri blaženju driske, ki se pojavi med jemanjem antibiotikov. Tako je smiselno sočasno jemanje probiotikov in antibiotikov, saj se tako možnost driske zmanjša oziroma je njen klinični potek blažji.
Pri tem je potrebno izpostaviti, da je med zaužitjem antibiotika in probiotika potreben razmik vsaj dve do tri ure, sicer probiotik ne bo imel želenega učinka.
Nekatere novejše raziskave so pokazale, da je uporaba probiotikov v obdobju nosečnosti in dojenja varno, zato nosečnicam in doječim materam svetujemo jemanje probiotičnih jogurtov.
Mlečnokislinske bakterije lahko uživamo z nekaterimi živili, ki sodijo v skupino tako imenovanih funkcionalnih živil (vsaka sveža ali predelana hrana, ki ima poleg običajnih hranljivih lastnosti še dodatne lastnosti, ki imajo ugoden vpliv na zdravje: bodisi ga izboljšujejo bodisi preprečujejo nastanek določenih bolezni).
To so:
- jogurti,
- kefir,
- fermentirano mleko,
- nekateri siri in podobni izdelki.
Uporaba zdravilnih rastlin pri samozdravljenju driske
Pri lajšanju driske uporabljamo predvsem pripravke iz zdravilnih rastlin, ki vsebujejo čreslovine. Te povzročijo nastanek zaščitnega sloja na sluznici, zaradi česar se zmanjša draženje sluznice in tudi zavre gibanje črevesa (peristaltika).
Dobro je vedeti:
Čajev, ki vsebujejo čreslovine, ni priporočljivo sladkati z medom, saj so v medu beljakovine, ki jih čreslovine zasirijo, zato postane čaj moten.
Pri zdravljenju driske se v največji meri uporabljajo:
- posušeni plod borovnice ter listi čajevca,
- učinek proti driski pa imajo tudi korenika srčne moči, zel gosjega petoprstnika, zel navadne plahtice, listi robide in še drugi.
Drisko pa pogosto spremljajo tudi krči, na katere blagodejno vplivajo zdravilne rastline, kot so:
- cvet prave kamilice,
- plod navadne kumine,
- plod sladkega janeža,
- list poprove mete
- in plod sladkega komarčka.
Dobro je vedeti - Medicinsko oglje in zastrupitev s hrano
Medicinsko oglje se v praksi pogosto uporablja za lajšanje težav pri driski, čeprav to ni osnovni namen uporabe tega zdravila. Medicinsko oglje ima veliko sposobnost vezanja strupov in plinov, ki nastanejo tudi pri zastrupitvi s hrano. Tako se poveča njihovo izločanje skozi prebavila. Medicinsko oglje se sicer uporablja pri nastajanju plinov v želodcu in črevesju (flatulenca) ter pri nenadni zastrupitvi z zaužitimi zdravili ali strupi.
Ne pozabite!
- Na potovanjih v države, kjer je pojav driske pri tujcih pogost, pijte le ustekleničeno vodo.
- Pazite na higieno rok.
- Izogibajte se hrani, ki bi bila lahko okužena.
- V primeru driske pijte zadosti tekočine.
- Če driska traja več kot 48 ur, obiščite zdravnika!
