Sebastjan Kneipp je dejal, da k zdravemu življenjskemu slogu sodijo redno gibanje, polnovredna prehrana ter duševna in telesna sprostitev. Njihov namen je vzpostaviti harmonično usklajenost telesa, uma in duha. Na to smo v sodobnem svetu hitrega načina življenja skoraj pozabili. Zelo veliko se ukvarjamo z zdravim telesom, velikokrat pa pozabimo na duha, ki pa je po nekaterih podatkih celo v 80% vzrok telesnih bolezni. Stresno življenje nam lahko prisluži visok pritisk, bolezni ščitnice, pogosto različne kožne bolezni, neplodnost, …) In kaj imajo skupnega bolezni, imunski sistem in naša zavest?
V nadaljevanju preberite:
- O imunskem sistemu
- Stres in imunski sistem
- Ljudje smo duhovna bitja
- Zunanji vplivi na imunski sistem
- Prehrana in prehranske navade
Imunski sistem
Je sistem, ki ga sestavljajo različni imunski organi in tkiva. V imunskih tkivih in organih so različne vrste imunskih celic, ki nenehno krožijo po telesu in znajo učinkovito prepoznati in uničevati mikrobe, ki vdrejo v organizem. In mi se tega ne zavedamo, ker imunski sistem deluje zunaj naše volje. Dr. Alojz Ihan ga zelo slikovito imenuje naš skrivnostni jaz.
Imunski sistem predela zelo veliko informacij, ki jih sprejme vsak dan in nanje ustrezno odgovori. Zavestno v to delovanje nimamo vpogleda. Občutimo posledice samo kadar deluje narobe (npr. ob alergijah, avtoimunskih boleznih). Če pa se naučimo zelo dobro opazovati svoje telo, opazimo morebitne spremembe, bolezni, svoje šibke točke in na ta način se naučimo posredno opazovati tudi imunski sistem in lahko nanj vplivamo.
Imunski sistem zelo dobro posluša celo telo, zato vsako neravnovesje povzroča alarm in spremembo v delovanju imunskega sistema. Zlasti motnje, ki se stalno pojavljajo in jih ne zmoremo in ne znamo odkriti in predvsem - odpraviti. Mislim predvsem na to, da ljudje velikokrat slabo usklajujemo svoje čustvene in socialne interese, zato pridemo do neravnovesja in v škodljivi življenjski slog, ki se nazadnje pokaže v obliki bolezni. Človek, ki živi usklajen s svojimi čustvi in okolico, mu to daje zadovoljstvo in energijo.
Kot sem že prej omenila, naš imunski sistem opozarja, da ne deluje optimalno. Npr. ko slabo spimo, imamo pogoste driske ali zaprtje, herpese na ustnicah, angine, glivične okužbe, glavobole ali smo stalno utrujeni. To kaže, da vegetativni in hormonski sistem ne zmoreta več ustrezno uravnavati številnih telesnih funkcij. To torej kaže, da ne gre le za bolezen imunskega sistema, ampak, da je le-ta hkrati z drugimi sistemi žrtev neprijaznega načina življenja-preobremenjenosti, prisilnih odnosov z ljudmi in zlasti stresa, ki ga ne znamo več učinkovito odpravljati. Če smo se našli kje v tem odstavku, ne smemo kar zamahniti z roko, ampak razmislimo malo pri sebi o veselju do življenja, o naši notranji energiji, o interesih, službi… Ali gre naša življenjska pot po pričakovanjih ali smo kje slučajno zašli. Nobenega smisla namreč nimajo vitamini, minerali, diete in vse vrste čudežnih zdravil, če v življenju ne vidimo smisla.
Stres in imunski sistem
Stres je največji sovražnik imunskega sistema.Kaj je stres? To je za organizem vnaprej pripravljena uvedba nekega izrednega stanja, ki jo sproži ogrožajoča poškodba, bolezen, pretiran napor ali kakšna druga dejanska ali le navidezna nevarnost. Stres telo pripravi na boj ali beg. Delovanje organizma v stanju stresa ni normalno, ker se veliko njegovih normalnih dejavnosti zavre. Zdrav organizem si lahko večkrat privošči stres brez dolgoročnih posledic, če pa se to dogaja nekajkrat na dan, začne telo funkcionirati drugače,presnova se spremeni.Že prej sem omenila, da imunski sistem zelo hitro zazna spremembe v telesu in stres najbolj zavre ravno delovanje imunskega sistema. To je presenetljivo. Zakaj je tako? Verjetno je to posledica tega, ker je bila včasih stresna situacija vezana na velike poškodbe in normalen imunski odziv na to bi bil tako silovit, da bi vnetje organizem pokončalo, zato je bilo smiselno imunski sistem zavreti. Posledica tega je, da stres torej zavre imunski sistem in zmanjša našo odpornost. Za uravnoteženje vsakodnevnega stresa je zelo pomembno, da živimo tudi dejavnike proti stresu:
- Zdrava in uravnotežena prehrana
- Redna telesna dejavnost, ki nam je v veselje
- Sprostitev in mirno dihanje
- Poznavanje stresa ter svojih odzivanj na stresno situacijo
- Odprt in pozitiven odnos do sebe, ljudi in sveta
- Sprijaznjenost z okoliščinami, ki jih ne moremo spremeniti
- Sposobnost za načrtovanje časa
- Sposobnost reči ne, ko česa ne zmoremo ali ne obvladamo
- Zaupanje v ljudi
Ljudje smo se za to, da nas bo okolje sprejelo in cenilo, pretirano pripravljeni prilagajati zahtevam in merilom družbe in pri tem prezremo opozorilo tistega nezavednega dela svoje pameti, ki nas s pomočjo občutkov in čustev usmerja k pravim odločitvam. Govorimo o tem, da znamo poslušati svojo vest, svojo notranjost, to kar nam govori srce in ne samo to, kar nam govori razum. Kajti zavest hoče zaradi idealne podobe, ki jo kažemo navzven, pogosto prevzeti nadzor tudi nad stvarmi v katere nima vpogleda. Marsikatera bolezen se lahko začne kot povsem normalna telesna reakcija, ki preraste v bolezen.
Ljudje smo duhovna bitja
Ljudje nismo le telesna in duševna bitja, ampak smo tudi duhovna. Govorimo o človekovi notranji energiji, volji. Vsi se o njej pogovarjamo , čeprav je ne znamo ovrednotiti. Vsem pa nam je jasno, da je z njo povezano veliko zdravja. Ni nam treba biti zelo pameten, da vidimo, da nekdo, ki dela nekaj rad, dela to brez napora in dobro, kar ga napolni z veseljem in srečo. Rekli bi, da je našel smisel svojega obstoja in ker ga uresničuje se to kaže kot zadovoljstvo, sreča in uspeh ter seveda zdravje.
Zunanji vplivi na imunski sistem
Zunanji vplivi na imunski sistem so prav tako zelo pomembni. To so:
- Pomanjkljiva prehrana ali enostranska prehrana
- Stradanje zaradi prebavnih ali presnovnih motenj
- Škodljive snovi v okolju
- Preutrujenost
- Alkoholizem
- Kajenje
Hrana in prehranske navade
Prekomerna telesna teža je postala eden glavnih problemov razvitega sveta. Pri mnogih je prehranjevanje postalo nadomestek za druge neizpolnjene čustvene in duhovne potrebe, ki jih je težje prepoznati in izpolniti. Ljudje velikokrat preidejo v ponavljajoča obdobja stradanja in obdobja pridobivanja telesne teže, kar spet zelo škoduje imunskemu sistemu.
Na hujšanje se telo namreč odziva kot na izjemno hud stres. Organizem izdeluje stresne hormone, ki povzročijo razgraditev maščob in hkrati oslabijo imunski sistem. Druga nevarnost pa je, da v času hujšanja imunske celice s hrano ne dobijo vseh snovi zlasti beljakovin, vitaminov in mineralov, ki jih potrebujejo za normalno delovanje. Govorimo torej o DVOJNEM UDARCU za imunski sistem. Po dolgem stradanju imunski sistem potrebuje veliko časa, da si opomore. Bolje je imeti kakšen kilogram več, kot porušen imunski sistem in še dodatno kakšno bolezen. Če bi se torej radi znebili kakšnega kilograma je nujno to narediti s pomočjo uravnotežene prehrane in telesne vadbe.
Kaj bi vam rada rekla za konec? To, kar sem že na začetku. Ljudje smo telesna, duševna in predvsem duhovna bitja. Vsak trenutek v življenju moramo iskati in uresničevati smiselne naloge, ki nam jih prinaša življenje. Tako ostanemo živahni v mišljenju in ravnanju. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da smo le del celotnega načrta stvarjenja. Zakone narave ne znamo več vplesti v svoje življenje. Tehnični dosežki, kot so računalniki, mobilni telefoni ne prinašajo sreče. Še manj prekomerno potrošništvo. Trenutki v naravi, v tišini nam pomagajo odkriti svet okoli nas in v nas. Zato odprimo svoje oči in svoje srce in živimo življenje kot del narave, stvarstva. Tako bomo srečni, zadovoljni in zdravi.
