Želodec je vrečasto razširjen del prebavne cevi. Njegova naloga je shranjevanje obrokov hrane, ki se s pomočjo encimov in kisline tam delno prebavi.
Želodčne težave so pogost spremljevalec vsakdanjega življenja. Najpogostejše težave zaradi katerih ljudje poiščejo pomoč so kislo spahovanje, slabost in bruhanje, želodčni krči, občutek polnosti, napenjanje v želodcu, prebavne težave (zaprtje, driska) in pekoča bolečina v prsnem košu za prsnico (zlasti ponoči, po ali med obroki).
V nadaljevanju preberite:
- Dejavniki tveganja za nastanek želodčnih težav
- Gastritis ali vnetje želodčne sluznice
- Želodčne razjede
- Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB)
- Okužba z bakterijo helicobacter pylori
- Vpliv hrane in pijače na želodčne težave
- Kako si lahko pomagamo sami?
- Kdaj je potrebno obiskati zdravnika?
Poslušajte tudi radijsko oddajo z Anjo Maček, mag. farm.
Dejavniki tveganja za nastanek želodčnih težav
Dejavniki tveganja za nastanek ali poslabšanje želodčnih težav so lahko različni: prekomerna telesna teža, stres, nosečnost, kajenje, določena hrana in pijača (mastna/začinjena hrana, paradižnik, čokolada, česen, čebula, kofein, alkohol, …), prehranjevalne navade (uživanje velikih obrokov hrane, uživanje hrane pozno zvečer, požiranje zraka, hitro uživanje hrane), različna zdravila (nesteroidna protivnetna in protirevmatska zdravila (NSAR), triciklični antidepresivi, zaviralci kalcijevih kanalčkov, benzodiazepini, teofilin), razjeda na želodcu, okužba z bakterijo Helicobacter pylori in ostala stanja (bolezni vezivnega tkiva (skleroderma), hiatusna kila).
Privedejo lahko do nastanka naslednjih bolezni/težav: dispepsije - bolečine v predelu nad popkom, ki jo pogosto spremljajo napihovanje, spahovanje in nelagodje; vnetja želodčne sluznice (gastritis), želodčne razjede (ulkus), gastroezofagealne refluksne bolezeni (GERB).
Gastritis ali vnetje želodčne sluznice
Gastritis je vnetje želodčne sluznice, ki ga spremlja občutek nelagodja ali bolečin v zgornjem delu trebuha in prebavne težave (slabost, bruhanje, driska). Lahko je akuten (s hudimi napadi, ki trajajo 1-2 dni) ali kroničen (slabost, dolgotrajna izguba apetita). Najpogosteje nastane zaradi okužbe z bakterijo Helicobacter pylori. Do vnetja želodčne sluznice lahko pride tudi zaradi pretiranega uživanja alkohola, stresa, kajenja, dolgotrajnega jemanja določenih zdravil (NSAR ali acetilsalicilne kisline), izpostavljenosti sevanju in drugih bolezni (avtoimunske bolezni, Chronova bolezen, perniciozna anemija, refluks žolča iz tankega črevesja, …).
Želodčne razjede
Prekomerna koncentracija želodčne kisline in vpliv prebavnih sokov lahko vodita do nastanka razjede (ulkusa), ki se lahko pojavi na želodcu, še pogosteje pa na dvanajstniku. Najpogostejša vzroka za nastanek želodčne razjede sta okužba z bakterijo Helicobacter pylori in prekomerna ali nepravilna uporaba NSAR. Ljudje z želodčno razjedo pogosto občutijo pekočo bolečino v zgornjem delu trebuha, ki se pogosto pojavi na prazen želodec. Skoraj vedno je omejena tik pod prsnico in se pojavi zlasti med obroki, lahko tudi po pitju določene pijače (kave, alkohola, pomarančnega soka). Občutek sitosti se izrazi že po zaužitju majhne količine hrane, občutijo napetost, bruhanje ali hujšanje.
Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB)
Zaradi prekomernega vračanja želodčne kisline iz želodca v požiralnik lahko nastane gastroezofagelana refluksna bolezen (GERB). O njej govorimo kadar se vračanje kisline nazaj v požiralnik pojavlja vsaj 2 x tedensko več tednov. Pogostost pojava narašča s starostjo in je izrazitejša pri nosečnicah. GERB je kronična bolezen, pri kateri mehanizmi, ki naj bi preprečevali vstop kisline v požiralnik, ne delujejo pravilno. Najpogostejši vzrok je nepravilno delovanje spodnje mišice zapiralke požiralnika. Običajno se pri normalni prebavi spodnja mišica zapiralka požiralnika odpre. Tako omogoči prehod hrane v želodec ter nato zapre in s tem prepreči pretok kislih sokov in hrane iz želodca v požiralnik. V primeru, da ta mišica zapiralka med želodcem in požiralnikom postane šibkejša/ohlapna, lahko pride do vračanja kisle želodčne vsebine v požiralnik. Lahko je tudi posledica življenjskega sloga. Najpogostejša simptoma GERBa sta bolečina ali pekoč občutek v žlički (zgaga) in okus po vračanju želodčne vsebine v žrelo. Simptomi so pogosto izrazitejši po jedi, med prepogibanjem ali ležanjem. Pojavijo se lahko tudi manj tipični simptomi, kot so ponavljajoč kašelj, kolcanje, hripavost, vpliv na žrelo (kronično draženje, občutek cmoka v žrelu), slab zadah, poškodba zobne sklenine ali težave z dihanjem/spanjem, pri katerih je potrebna prehodna izključitev drugih vzrokov. Pri kašlju in težavah z dihanjem je potrebna predhodna izključitev bolezni pljuč, pri bolečini v prsnem košu bolezni srca. Če GERB ne zdravimo, lahko pride do hujših zapletov: vnetja požiralnika, sprememb na požiralniku ali celo do rakavih sprememb.
Okužba z bakterijo helicobacter pylori
Okužba z bakterijo Helicobacter pylori (H. pylori) je najpogostejša kronična okužba, ki je razširjena po vsem svetu. Z njo je okuženih približno 50 % prebivalcev. Večina okuženih ne zazna nobenih težav, pri približno petini pa se izrazijo. Najpogosteje izražene zdravstvene težave so: zgaga, slabost, bruhanje, napenjanje, spahovanje, bolečine v želodcu, prebavne težave (driska), neprijeten zadah iz ust, neješčnost. Bakterija H. pylori je prilagojena na kislo okolje v želodcu. Težave zaradi okužbe z bakterijo so lahko dolgoročne, privedejo lahko do vnetja sluznice (gastritis), ran in ulkusov (razjed) tako na želodcu kot tudi na dvanajstniku in predstavljajo glavni dejavnik tveganja za nastanek raka želodca. Okužbo z bakterijo H. pylori lahko potrdimo z uporabo neinvazivnih metod: v izdihanem zraku (urea dihalni test – test prisotnosti bakterije v izdihanem zraku), v blatu (monoklonski test blata – prisotnost antigena bakterije v blatu), v krvi (testiranje krvi po metodi ELISA- test določanja ravni protiteles IgA in IgG proti bakteriji H. pylori) ali z uporabo najzanesljivejše invazivne metode – invazivne endoskopske preiskave gastroskopije (odkrivanje prisotnosti bakterije v želodčni sluznici v odvzetem tkivu). Zdravljenje okužbe z bakterijo H. pylori poteka pod zdravniškim nadzorom. Terapija v prvem izboru vključuje kombinacijo več zdravil, in sicer zaviralec protonske črpalke ter kombinacijo dveh protimikrobnih zdravil- trotirna terapija. Zaviralec protonske črpalke zavira izločanje želodčne kisline ter ustvari ustrezno okolje (višji pH) za pozdravitev vnetja želodčne sluznice. Antibiotična terapija pa uniči bakterijo. Zdravila je potrebno jemati redno in v ustreznih časovnih intervalih. Zdravljenje z omenjeno kombinacijo zdravil poteka 14 dni, jemanje zaviralca protonske črpalke pa običajno traja še nekoliko dlje. Pri neuspešnem zdravljenju s trotirno terapijo je možno štiritirno zdravljenje, pri katerem je zgoraj omenjeni kombinaciji zdravil dodan še koloidni bizmut.
Vpliv hrane in pijače na želodčne težave
Živila in pijače, ki lahko prispevajo k želodčnim težavam (zgagi)
Ob težavah z želodcem se je določenim živilom in pijači priporočljivo izogibati. Izogibati se je potrebno čokoladi in sladicam (ocvrte: krofi, miške; orehove sladice), orehu, določenemu sadju (ananas, limone, grenivke, pomaranče), zelenjavi (paradižnik, vložene kumare, ocvrta zelenjava, zelenjavne omake), juham (piščančje, goveje, kisle, kremne), maščobam (vse rastlinske in živalske maščobe), mleku (polnomastno, čokoladno), začimbam (čili, kari, poper, feferoni, česen, čebula) in pijačam (gazirane pijače, alkoholne pijače, močan črni/zeleni čaj, kava).
Priporočena živila
Priporoča se uživanje naslednjih živil: meso (pusto meso, morski sadeži, ribe, perutnina brez kože), sadje (breskve, lubenica, jagodičevje, melona, banane, jabolka), zelenjave (pripravljena brez maščob), kruh (brez maščobe, ne iz bele moke, polnozrnati kruh), testenine, riž, kuskus, juhe (brez dodatka maščob, brez prežganja), mleko (posneto mleko, kefir, manj mastna mlečna živila) in maščobe (čim manj; vir zdravih maščob: sezamovo olje, olivno olje, laneno seme, avokado).
Kako si lahko pomagamo sami?
K zmanjšanju pogostosti refluksa kisline lahko pripomoremo sami s spremembo načina prehranjevanja in življenjskega sloga. Priporoča se, da hrano uživamo počasi in jo dobro prežvečimo. Obroki naj bodo manjši in pogostejši. Izogibati se je potrebno uživanju hrane in pijače, ki sproži ali poslabša naše simptome. Med pogoste sprožilce spadajo: mastna/ocvrta hrana, začinjena hrana, paradižnikova omaka, čokolada, čebula, česen, kofein, alkohol,….). Po obroku se vsaj 2-3 ure ne uležemo, prav tako zadnji obrok zaužijemo vsaj 3 ure pred spanjem. Pripomoremo tudi s spremembo določenih življenjskih navad, kot so opustitev kajenja, ohranjanje ustrezne telesne teže, uporaba načinov za sprostitev telesa ter izogib nošenja tesnih oblačil. Priporoča se spanje na levem boku in dvig telesa od pasu navzgor kar lahko dosežemo z dvigom vzglavja postelje (npr. postavitev lesenih kock pod noge postelje). Dvig glave z dodatnimi blazinami ni učinkovito.
Za lajšanje želodčnih težav so v lekarni brez recepta na voljo antacidi (hidrotalcit, kalcijev karbonat, težki magnezijev subkarbonat, aluminijev hidroksid, magnezijev karbonat, magnezijev hidroksid), ki nevtralizirajo izločeno želodčno kislino. Imajo hiter začetek delovanja, a delujejo kratek čas (nekaj ur), močnejši zaviralci protonske črpalke (pantoprazol), ki zavrejo izločanje želodčne kisline in imajo daljše delovanje ter zdravila rastlinskega izvora.
Kdaj je potrebno obiskati zdravnika?
Če se po 7-14 dneh samozdravljenja simptomi poslabšajo ali ne izboljšajo, se pojavijo motnje požiranja (oteženo/boleče požiranje, zatikanje hrane v požiralniku), nenamerno hujšanje, bruhanje krvave vsebine, spremembe blata (črno, krvavo, smolasto) ali bolečine (nenadne hude bolečine z oteklim trebuhom, bolečina v prsnem košu, nenadne hude bolečine z izžarevanjem v hrbet med lopatice), je potrebno obiskati zdravnika.
