Pozimi, ko so dnevi krajši in se narava umiri, to vpliva tudi na počutje in obnašanje ljudi. Z zimsko depresijo ali sezonsko motnjo razpoloženja se namreč sreča od 4 do 6 odstotkov ljudi, v skandinavskih državah pa kar do 10 % populacije. Pogostejša je pri ženskah in mlajših osebah ter pri osebah, ki imajo sorodnike s to motnjo.
V nadaljevanju si preberite:
- Kaj je sezonska motnja razpoloženja (SAD)?
- Simptomi depresije.
- Kaj povzroča SAD?
- Kako si pomagamo sami?
- Kako jo zdravimo?
- Kako nam lahko pomaga farmacevt v lekarni?
Kaj je sezonska motnja razpoloženja?
Sezonska motnja razpoloženja (SAD) je atipična depresivna motnja. Najpogosteje izbruhne novembra in se spomladi umiri. Redkejša oblika nastopi pozno spomladi ali poleti. Za postavitev diagnoze se mora ponoviti vsaj dvakrat zapored v enakem časovnem obdobju.
Zimska depresija ni samostojna motnja razpoloženja, temveč oblika velike depresivne motnje. Traja od 4 do 5 mesecev v letu, njeni simptomi in znaki pa so poleg klasičnih, značilnih za depresijo, tudi specifični. Vsi, ki zbolijo za to motnjo, nimajo nujno vseh naštetih simptomov:
Simptomi velike depresije:
- dolgotrajno depresivno razpoloženje
- zmanjšano zanimanje za aktivnosti, ki so nam bile pred tem v veselje
- spremembe apetita in telesne teže
- motnje spanja
- izguba energije
- težave s koncentracijo
- občutki nemoči, krivde, obupa
- samomorilne misli
Specifični simptomi zimske depresije:
- povečana potreba po spanju
- povečana potreba po ogljikovih hidratih
- povečana telesna teža
- socialni umik (“zimsko spanje”)
Specifični simptomi poletne depresije:
- nespečnost
- zmanjšan apetit in izguba telesne teže
- vznemirjenost, razdražljivost
- tesnoba
- občasno nasilno vedenje
Kaj povzroči sezonsko motnjo razpoloženja?
Razvoja sezonske motnje razpoloženja še ne znamo natančno pojasniti. Na njen nastanek pomembno vpliva moten dnevno-nočni (cirkadiani) ritem, ki je povezan s povečanim izločanjem hormona melatonina in zmanjšano aktivnostjo živčnega prenašalca serotonina.
Melatonin je hormon, ki nastaja v žlezi češeriki v naših možganih in se nato sprošča v krvni obtok. Vpliva na različne fiziološke procese v organizmu in uravnava naš cirkadiani ritem. Svetloba zavira tvorbo melatonina, tema pa jo spodbuja.
Serotonin, imenovan tudi ˝hormon sreče˝, je tkivni hormon in živčni prenašalec. Vpliva na uravnavanje našega razpoloženja, spanja, spolnosti in apetita. V telesu se sintetizira iz aminokisline L-triptofan v centralnem živčevju, pljučih, vranici in posebnih celicah črevesne sluznice.
Težave s spanjem, razpoloženjem in vedenjem pa lahko dodatno poslabša tudi pomanjkanje vitamina D v zimskih mesecih.
Kako si lahko pomagamo sami?
Za boljše počutje je pomembno, da se več gibamo v naravi in spremenimo prehrano. Uživati moramo jedi, ki so bogate z ogljikovimi hidrati in imajo manj beljakovin, več svežega sadja, zelenjave in oreščkov (npr. avokado, paradižnik, špinača, sladek krompir, divji losos, orehi...). Pomembno je, da zaužijemo dovolj vitamina D, B vitaminov, dobrih maščob in antioksidantov. Kljub krajšim zimskim dnevom, se lahko potrudimo, da vstanemo bolj zgodaj in imamo tako na voljo več časa, ki ga lahko preživimo na prostem. Pomaga že en sprehod na dan na svežem zraku, najbolje takrat, ko je sonce najmočnejše. Kljub pomanjkanju energije in slabem počutju, je pomembno tudi, da se ne osamimo, ampak se pogovarjamo in družimo z nam ljubimi ljudmi.
Kako sezonsko motnjo razpoloženja zdravimo?
Kadar si sami ne moremo pomagati, moramo poiskati strokovno pomoč. To je takrat, ko sprememba razpoloženja traja več kot dva tedna in pomembno vpliva na našo kakovost življenja, če občutimo brezup, se samopoškodujemo, imamo samomorilne misli, večje motnje spanja in apetita.
Sezonsko motnjo razpoloženja zdravimo s svetlobno terapijo (fototerapijo), psihoterapijo, antidepresivi in vitaminom D.
Fototerapija pomeni zdravljenje s spektrom svetlobe, ki je podoben sončni svetlobi. Je uspešna metoda za blaženje simptomov zimske depresije, ni pa primerna za nekatere bolnike z očesnimi boleznimi in za tiste, ki jemljejo zdravila, ki lahko povečajo občutljivost za svetlobo.
Pri zdravljenju SAD je učinkovita kognitivno-vedenjska terapija, ki je vrsta psihoterapije. Ta vključuje različne psihološke pristope, s katerimi se bolniki naučijo spoprijemanja s svojimi negativnimi mislimi in vedenjskimi težavami.
Zdravila za zdravljenje sezonske motnje razpoloženja so antidepresivi, predvsem selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI), kot so citalopram, escitalopram, fluoksetin, sertralin in paroksetin ter bupropion, ki je atipični antidepresiv. Njihov učinek nastopi šele po 2 do 4 tednih jemanja, zato je pomembno, da jih jemljemo redno in dolgotrajno, vsak dan ob istem času, saj s tem zmanjšamo neželene učinke in možnost ponovitve bolezni.
Bolniki s sezonsko motnjo razpoloženja imajo pogosto pomanjkanje vitamina D. Njegovo dodajanje k prehrani lahko izboljša težave pri zimski depresiji.
Kako nam lahko pri zimski depresiji pomaga farmacevt v lekarni?
Pogosto se ljudje z duševnimi težavami obrnejo na farmacevta v lekarni. Glede na prepoznane težave lahko farmacevt bolnika ali napoti k zdravniku ali mu svetuje samozdravljenje. Poleg že omenjenih nasvetov glede spremembe življenjskega sloga, lahko farmacevt priporoči tudi samozdravljenje z zdravili brez recepta, zdravilnimi čaji ali prehranskimi dopolnili.
Najpogosteje uporabljena zdravilna rastlina je zdravilna špajka ali baldrijan, ki se uporablja samostojno ali v kombinacijah za blaženje motenj spanja in blagih stanj nervoze, kot so razbijanje v prsih, nemir ter stresno pogojene bolečine v želodcu in črevesju. Poleg baldrijana delujejo pomirjevalno še hmelj, navadna melisa, poprova meta, oves, sivka in zdravilna pasijonka, slednji pomagata tudi pri uspavanju. Njihova uporaba je tradicionalna, boljši učinek dosežemo z rednim jemanjem vsaj 2 do 4 tedne.
Šentjanževka je zdravilna rastlina, ki jo uporabljamo za zdravljenje simptomov blagih depresivnih stanj. Njen učinek lahko pričakujemo v 4 tednih zdravljenja, zaradi možnih interakcij pa je ne smemo kombinirati z nekaterimi zdravili (npr. amitriptilin, benzodiazepini, simvastatin, sertralin...).
Na trgu so na voljo zdravila brez recepta v obliki tablet, kapsul ali kapljic, zdravilni čaji in prehranska dopolnila. Med novejšimi zdravili brez recepta na našem trgu za lajšanje občasne nespečnosti je doksilaminijev hidrogensukcinat. Prehranska dopolnila za pomoč pri blagih težavah z razpoloženjem vsebujejo hidrolizat mlečne beljakovine z bioaktivnim peptidom in biotinom; triptofan, satieral (iz žafrana) in vitamin B6; izvleček žafrana, B vitamini, vitamin D in cink; rožni koren, sibirski ginseng, uporabljajo se tudi omega-3 nenasičene maščobne kisline in antioksidanti (izvleček iz skorje bele jelke, koencim Q10). Prehranska dopolnila za pomoč pri blagih težavah s spanjem pa vsebujejo melatonin, triptofan, magnezij, vitamin B6, niacin, vitamin E, jajčni izolat fosfolipidov, hidrolizat mlečne beljakovine z bioaktivnim peptidom in biotin ter 6 cvetnih esenc v kapljicah (popon, nedotika, srobot, Betlehemska zvezda, češnjelika sliva, beli kostanj).
Viri:
https://www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/motnje-razpolozenja/sezonska-depresija (Dostop: 27.1.2023)
https://www.mojpsihoterapevt.si/clanek/%22Zimska-depresija%22-ali-sezonska-afektivna-motnja-%28SAM%29/id/189 (Dostop: 27.1.2023)
https://www.omra.si/o-motnjah/depresija/zanimivosti-o-depresiji/sezonska-ali-zimska-depresija/ (Dostop: 27.1.2023)
https://www.nimh.nih.gov/health/publications/seasonal-affective-disorder (Dostop: 27.1.2023)
http://www.cbz.si/ (Dostop: 27.1.2023)
https://www.lekarnar.com/ (Dostop: 27.1.2023)
https://sl.wikipedia.org/ (Dostop: 27.1.2023)
