Značilnosti in nega zrele kože

Koža se z leti spreminja, se stara. Vzroki za to so notranji (intrinzični oz. kronološki) na katere ne moremo vplivati in zunanji - ekstrinzični (izpostavljenost škodljivim vplivom okolja), na katere lahko vplivamo. Obe skupini dejavnikov povzročata upadanje strukturne in fiziološke funkcije kože. Od zunanjih dejavnikov je najpomembnejše fotostaranje, sploh če se mu pridruži tudi kajenje.

V nadaljevanju preberite:

• Intrinzično staranje
• Ekstrinzično staranje
• Nega zrele kože
• Vlaženje kože
• Povrnitev in vzdrževanje barierne funkcije
• Kozmetični izdelki za čiščenje

Intrinzično staranja

Kronološko staranje se začne po 20-30 letu. Značilne spremembe:

• Epidermis se tanjša (med 50. in 80. letom za 50 %).
• Dermis atrofira, vidneje pri ženskah kot pri moških (stanjša se za približno 1 % letno).
• Bazalna membrana postane manj nagubana (manjši stik med dermisom in povrhnjico (ravnanje epidermalne bariere) in s tem slabša preskrba epidermisa z vodo in hranili).
• Maščobno tkivo v podkožju se zmanjša in/ali neenakomerno razporedi.
• Spremeni se tekstura kože, kolagenska vlakna se dodatno povezujejo v skupke in s tem upada njihova kapaciteta vezanja vode, kar povzroči zmanjšano elastičnost kože in tanjšanje kože.
• Zmanjša se število kapilar v koži.
• Upočasni se metabolizem celic.
• Zmanjša se število lojnic in s tem izločanje loja (pri ženskah po 50 letu za 50 %, pri moških po 70. letu za 50 %), kar ima za posledico zmanjšanje hidro-lipidnega sloja na koži in slabšo barierno funkcijo kože.
• Pojavijo se pigmentni madeži (starostne pege).

Ekstrinzično staranje

Ekstrinzično staranje povzročajo zunanji dejavniki, kot so izpostavljanje soncu (UV svetloba), onesnažena atmosfera (ozon), kajenje, pretirano uživanje alkohola, veter, vročina in nekatere kemikalije. Raziskave kažejo, da 80% vidnih znakov staranja povzročajo prav zunanji dejavniki na katere lahko vsaj delno vplivamo. Če ne bi bilo škodljivih zunanjih dejavnikov, bi posledice staranja kože ne bile vidne vse do 50. ali 60. leta starosti. Na različnih predelih telesa koža kaže različno starost (različne znake staranja). Zaradi zunanjih vplivov kaže koža na odkritih delih telesa (obrazu, vratu, dekolteju in rokah) tudi do 10 let več kot koža na pokritih delih telesa. Najpomembnejši dejavnik zunanjega staranje je UV sevanje.

Fotostaranje kože ali dermatohelioza je kompleksen sistem procesov, ki se začno, ko je koža izpostavljena sončni svetlobi in se nadaljujejo tudi, ko izpostavljenosti ni več. Fotostaranje poteka v štirih stopnjah:

• zgodnje: vidne so le majhne spremembe pigmentacije izpostavljene kože, brez keratoze oz. roženja kože (20-30 let),
• zmerno: na koži se pri gibanju pojavljajo gube, prisotna je keratoza, vendar še ni vidna, na površini kože se začno pojavljati lise, ki so drugačne barve, kot preostala koža (30-40 let),
• napredujoče: vidna je keratoza, gube se vidijo tudi pri mirovanju, vidna so področja z različno obarvanostjo (nad 50 let),
• izstopajoče: starostna zgubanost kože je dobro vidna, barva kože postane rumeno-svetlo rjava, poveča se verjetnost za kožnega raka.

Pomembnejše vidne spremembe površine kože pri fotostaranju so torej hrapava površina, pojav sprva plitvih in nato globljih gub, zmanjšana prožnost oz. mlahavost kože, zmanjšana elastičnost kože, suhost zaradi zmanjšane količine vode v koži ter pigmentacija.

Fotosmog blizu površine zemlje predstavlja velik negativni vpliv na kožo. Kombinacija UV žarkov, izpušnih plinov in visoke temperature poleti povzroča tako imenovani OKSIDATIVNI SMOG (CO, NO).

Zimski smog (izpušni plini avtomobilov, ogrevanje prostorov) pa vsebuje SO2, H2SO4, saje. Zelo slab vpliv ima tudi cigaretni dim (vsebuje trilijon reaktivnih radikalov na inhalacijo).

Nega zrele kože

Kozmetični izdelki ne morejo preprečiti biokemičnih sprememb, ki so posledica intrinzičnega staranja, lahko pa upočasnijo staranje povzročeno z zunanjimi dejavniki. Mesto delovanja kozmetičnih izdelkov je epidermis. Optimalno funkcijo epidermisa lahko podaljšamo z uporabo kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo lipide, vlažilce, antioksidante in sredstva za zaščito pred UV žarki. Najpomembnejša pa  je ohranitev dobre barierne funkcije kože. Nega in zaščita kože je še posebej pomembna v hladnem vremenu, ko je zračna vlaga nižja in se koža hitreje izsuši. V tem času so najbolj primerne kreme z okluzivnim delovanjem (emulzijski tip V/O) in višjo vsebnostjo voskov. Na kožo jih lahko nanašamo večkrat dnevno.

Naloge kozmetičnih izdelkov za zrelo kožo:

• upočasniti tanjšanje kože in izgubo prožnosti,
• zaščititi kožo pred zunanjimi vplivi (UV sevanje, oksidativni stres, izguba vlage),
• obnoviti hidro-lipidi sloj na koži in tako zmanjšati izgubo vlage in povečati barierno sposobnost kože,
• nadomestiti kožne lipide (maščobe in voske).

Vlaženje kože

Pri normalno vlažni koži poteka hidratacija epidermisa od znotraj navzven (voda prehaja iz dermisa v epidermis z osmozo). V plasteh pod epidermisom je vsebnost vode podobna kot v notranjosti telesa (okoli 70%). V povrhnjici je vsebnost vode v različnih plasteh različna. Zdrava, normalno vlažna koža vsebuje v vrhnjih plasteh epidermisa le 20 – 30 % vode. Če le ta pade pod 10 % govorimo o suhi koži.

Suho kožo ima 80 % ljudi starejših od 60 let. Suho kožo imajo lahko tudi mlajše osebe, vendar ne tako ekstremno suho in ne tako pogosto. Barierna funkcija epidermisa upada predvsem zaradi zmanjšanega izločanja loja. Koža ne samo da izgleda suha in se občuti kot suha ampak se tudi lušči, skeli, srbi, postane rdeča in vneta. Najbolj suha koža v starosti je običajno na rokah, nadlakteh, golenih. Običajno so zelo suhi tudi robovi ustnic (tudi pri moških, zlasti po 65 letu starosti) – koristijo emolientne kreme. Pripravki po britju naj imajo bolj emolientno-negovalno in manj osvežilno delovanje.

Snovi v kozmetičnih izdelkih, ki povečajo vlažnost kože: sestavine NMF, kolagen, hidroksi kisline, hialuronska kislina, kolagen, glicerol, propilenglikol.

NMF (Natural Moistuirising Faktor) je naziv za skupino hidrofilnih spojin, ki so v koži normalno prisotne in regulirajo vlažnost kože. V koži zagotavljajo optimalno prehajanje vode iz dermisa in nižje ležečih tkiv v epidermis. Normalno koža proizvaja dovolj NMF za vzdrževanja nivoja vlage medtem, ko je v patoloških razmerah (npr. psoriaza) proizvodnja NMF komaj zaznavna. Mehanizem nastajanja NMF še ni pojasnjen, vendar je dokazano, da izguba NMF prepreči vezavo vode v epidermisu in vidno zmanjša vlažnost kože.

K NMF prištevamo: proste aminokisline, pirolidinkarboksilno kislino (PCA), ureo (sečnino), azo spojine (sečna kislina, glukozamin, kretainin), elektolite (natrij, kalij, magnezij, fostati, kloridi, laktati). Značilnosti NMF so vodotopnost, pH 2% raztopine je 4.7, higroskopnost, blaga površinska aktivnost.

Lipidi (okluzivno delujoče sestavine) - zagotavljajo poleg nadomeščanja kožnih lipidov tudi vlaženje kože. Uporabljamo polarne in nepolarne lipide kot emoliente in kot zaščitne lipide (obnavljajo gelno strukturo med korneociti). Uporabljamo tudi maščobne alkohole, maščobne kisline in njihove estre, trigliceride (predvsem rastlinska olja), voske (čebelji vosek, jojobino olje), skvalen. Fosfolipidi, sfingolipidi in posebno ceramidi zagotavljajo podaljšano hidratacijo povrhnjice. Za dolgotrajno delovanje se kot nosilni sistem uporabljajo liposomi.

Povrnitev in vzdrževanje barierne funkcije

Linoleinska kislina, vitamin E, glicerol vzdržujejo strukturo bariernih lipidov in preprečuje njihov fazni prehod iz tekočega v gel stanje.

Vitamin E preprečuje oksidacijo membranskih lipidov in poškodbe z radikali in tako poveča vlažnost kože, deluje tudi protivnetno in antipruritično (učinek merljiv že pri vsebnosti 2% v kremi).

Vitamin C sodeluje pri sintezi kolagena in nevtralizira proste radikale, izboljša epidermalno zaščito in deluje protivnetno. Ščiti pred opeklinami, zmanjša možnost nastanka gubic.

Koencim Q10 (ubikinon) sintetizira telo samo. Regenerira tokoferilni radikal v tokoferol, inhibira lipidno peroksidacijo.

Na tržišču so tudi kozmetični izdelki za nego zrele kože, ki vsebujejo EGF. EGF (epidermalni rasni faktor) je protein, ki spodbuja rast celic, njihovo proliferacijo in diferenciacijo. Deluje lokalno na celice, ki jih izločajo in na okoliške celice. Izločajo ga dermalne in epidermalne celice (fibroblasti, keratinociti, melanociti). Sodeluje pri celjenju ran, popravilu in remodeliranju kože. Uporaba v kozmetičnih pripravkih sproža vprašanja zaradi njegovega proliferativnega delovanja, kar lahko vpliva tudi na rakave celice kože (lahko pospeši razvoj kožnega raka). Uporabo odsvetujemo osebam z rakavimi in predrakavimi spremembami na koži. EGF lahko povzroči prekomerno tvorbo kolagena in tvorbo brazgotin. Za kozmetično uporabo je  EGF patentiral Greg Brown leta 1989.

Kozmetični izdelki za čiščenje kože

Nadomeščanje lipidov in vlage v koži je potrebno tudi po njenem čiščenju, zlasti po pogosti uporabi mila. Pojav suhe kože na telesu lahko upočasnimo in omilimo z zmerno uporabo blagih mil z kislim pH ter brez dodatkov barvil in dišav, umivanjem s toplo, ne vročo, vodo in redno uporabo kreme, olja ali mleka za telo. Pri uporabi mil, ki vsebujejo veliko premaščevalcev (olja, mleka, losjoni za tuširanje) bodimo posebej previdni, saj njihova uporaba pušča mastno površino in s tem nevarnost padca in resnih poškodb.

Da nam bo koža dolgo in dobro služila jo je potrebno poleg zdravega načina življenja tudi pravilno in redno negovati in jo čim bolje zaščiti pred škodljivimi zunanjimi vplivi. Uporabljeni kozmetični izdelki pa naj imajo enostavno sestavo, koži prijazen pH in naj ne vsebujejo dišav in barvil.