Znamo prisluhniti potrebam svoje kože?

Naša koža in njene potrebe se z leti spreminjajo, a osnovni princip, ostaja nespremenjen ne glede na našo starost: čez dan kožo predvsem ščitimo pred negativnimi vplivi okolja in ji po potrebi dovajamo vlago in hranila, preko noči pa jo podpiramo pri procesih samoobnove.

Osnovno nego izvajamo glede na tip kože, s katerim smo se rodili oziroma ga pridelali z načinom življenja:

• Če je naša koža občutljiva, bo potrebovala redno nego in skrbno zbrane sestavine.
• Če je mastna, s kozmetičnimi izdelki ne smemo zapreti kožnih por in je dodatno obremeniti z oljnimi sestavinami kozmetičnih izdelkov.
• Suha koža velikokrat potrebuje predvsem ustrezne maščobe (lipide) za podporo porušenemu ravnovesju zgornjega sloja kože ali izdelke, s katerimi koži od zunaj dovedemo dovolj vlage oziroma preprečimo pretirano izgubo vode skozi povrhnjico.
• Koža mladostnika ima svoje potrebe, nega mora biti nekomedogena.
• Zrela koža je tanjša, bolj suha, bolj občutljiva, pogosto ji primanjkuje vlage in maščob, lastni popravljalni mehanizmi pa so počasnejši, zato ji koristi dodatek antioksidantov, vlažilnih snovi in ustreznih lipidov v obliki, ki jo lahko kar najbolje izkoristi.

Procesi staranja kože se začno že okrog 20. leta, zato je takrat ne glede na tip kože dobro začeti z ustrezno nego, s čimer te procese lahko vsaj nekoliko upočasnimo.

Ne glede na starost in tip kože naj se nega vedno začne z ustreznim čiščenjem, ki ne sme biti pregrobo, da kože še dodatno ne razdražimo. A z nego ne smemo pretiravati, saj na ta način lahko porušimo pH in ravnotežje zaščitnega sloja na površini.

V nadaljevanju preberite:

• Vse o suhi koži
• Staranje kože
• Nega zrele kože

Poslušajte radijsko oddajo z Mirjam Hočevar Korošec mag. farm.

Je moja koža suha ali izsušena?

Občutek, ko se koža zdi zategnjena in zlasti po umivanju nekoliko premajhna, je kar pogosta težava, pri kateri koža izgublja vlago, ker je porušeno ravnovesje njenih lipidov ali pa iz kakšnega drugega razloga ne dobi ali ne zmore zadržati dovolj vlage v koži. Koža izgubi lesk, je bolj groba, morda tudi razpokana, srbeča, se lušči ali je pordela. Razumevanje vzrokov, simptomov in ustrezne nege je ključno za učinkovito obvladovanje tega stanja.

Ni namreč vseeno, če je koža suha, ker ji primanjkuje kožnih lipidov, ali pa »zgolj« izsušena zaradi premajhne vlažnosti kože, pomanjkanja naravnega vlažilnega faktorja v koži ali morda zaradi splošne dehidracije.

Vzroki za nastanek suhe kože

Dejavniki, ki vplivajo na sposobnost kože, da ohrani primerno vlažnost, so različni:

• Mraz, suh zrak in veter lahko precej izsušijo kože. Ogrevanje v zaprtih prostorih pozimi dodatno zmanjša zračno vlago, kar stanje večinoma še poslabša.
• Pogosto umivanje, zlasti z vročo vodo in agresivnimi mili, s kože odstranjuje naravno prisotne maščobe, kar vodi v porušen maščobni sloj na koži in povečano izgubo vode skozi povrhnjico.
• Naša starost: Z leti se sposobnost kože za zadrževanje vlage zmanjšuje. Koža se tanjša in vsebuje vedno manj snovi, ki zadržujejo vlago. Tvorba kožnih maščob se upočasni, hidrolipidni sloj, ki preprečuje prekomerno izhlapevanje vode skozi kožo, se poruši.
• Določena zdravstvena stanja in zdravila lahko povzročijo ali poslabšajo suhost kože.
• Neustrezna prehrana ovira obnovo in zadostno vlaženje kože od znotraj.
• Nekateri ljudje imajo naravno bolj suho kožo zaradi genetskih dejavnikov.

Nega kože

Pravilna nega kože zahteva kombinacijo ustrezne negovalne rutine in primernega življenjskega sloga. Kožo je treba čez dan letnemu času primerno zaščititi pred zunanjimi vplivi. Pozimi pred mrazom in vetrom, poleti in na snegu pred UV žarki. Poskrbeti je treba za primerno zračno vlago v notranjih prostorih. Zvečer je dobrodošla hranljiva nega, ki podpre procese samoobnove.

Vsaka nega naj se začne z nežnim čiščenjem. Izogibati se je treba vroči vodi in agresivnim čistilnim sredstvom. Boljša izbira so blaga, vlažilna mila in čistilni geli ali pa konjac gobica, ki omogoča nežno in učinkovito čiščenje brez kemičnih sredstev. Alkoholi, barvila, dišave in druge dražilne snovi v kozmetičnih izdelkih lahko poslabšajo stanje kože. Blagi naravni pilingi pomagajo odstraniti odmrle kožne celice in omogočajo boljše vpijanje vlažilnih pripravkov, bolj grobi pripravki ali prepogosta raba pa lahko kožo tudi poškodujejo, zato je treba biti pri uporabi previden.

Nežnemu, a temeljitemu čiščenju kože naj sledi vlaženje. To je eden od najpomembnejših korakov v negi kože, ne glede na tip kože ali starost. Ustrezna hidracija pomaga ohranjati kožo mehko, elastično in zdravo. Suha koža je nagnjena k razpokam, luščenju in draženju, zadostno hidrirana koža pa je videti bolj sijoča, sveža in mladostna, pa tudi počutje v njej je boljše.

V ta namen služijo pripravki z vlažilnimi sestavinami, na primer z glicerinom, ureo, hialuronsko kislino, rastlinskimi proteini, šipkovim ali jojobinim oljem, … ki dovajajo vlago oziroma pomagajo zadrževati vlago v koži. Če uporabljamo olja za obraz ali telo, jih je dobro nanesti takoj po prhanju ali umivanju, ko je koža še nekoliko vlažna, učinek bo tako še boljši. Če po umivanju na obraz nanesemo tonik za suho kožo, poleg vlažilnih sestavin uravnamo še pH kože, ki je za funkcijo in videz kože prav tako zelo pomemben.

Sestavin in izdelkov je na voljo res veliko, treba je poiskati tistega, ki naši koži najbolj ustreza. Pri tem bodimo pozorni na zaupanja vrednega proizvajalca. Če ja naša koža občutljiva, pazimo na sestavine, bolje je, da jih je čim manj, saj tako zmanjšamo tveganje za draženje

Izdelke za vlaženje kože lahko uporabimo glede na tip kože in specifične potrebe:

• Kreme: Najpogostejša oblika, ki je najbolj primerna za suho in normalno kožo. Vsebujejo vlažilne snovi, ki pomagajo zadrževati vlago v koži ali preprečijo izhlapevanje vode.
• Losjoni: Imajo lažjo teksturo kot kreme, hitro se vpijajo in so primerni za normalno do rahlo suho kožo. Pogosto vsebujejo več vode kot olj. Primerni so tudi za nego telesa..
• Geli: Lahke in osvežilne formule, primerne predvsem za mastno in aknasto kožo. Hitro se vpijajo in ne puščajo mastnega občutka.
• Mazila: Bolj bogata in gosta, bolj primerna za zrelo, zelo suho in poškodovano kožo ali večerno nego. Pogosto vsebujejo večje količine olj in so bolj okluzivna.
• Serumi: Visoko koncentrirani izdelki z aktivnimi sestavinami kot so hialuronska kislina, vitamini in antioksidanti. Nanašajo se pred kremami ali losjoni za dodatno nego.

Ključne sestavine vlažilnih pripravkov

Pri izbiri vlažilnega sredstva bodimo pozorni na sestavine, ki omogočajo učinkovito hidracijo:

• Hialuronska kislina lahko zadrži do 1000-krat več vode, kot je njena lastna teža.
• Glicerin deluje kot humektant, kar pomeni, da privlači vlago iz okolja v kožo.
• Ceramidi so v koži naravno prisotne lipidne molekule. Pomagajo vzdrževati zaščitno bariero, ki preprečuje pretirano izhlapevanje vode skozi kožo.
• Urea pomaga zadrževati vlago in mehčati kožo. Pogosto se uporablja v izdelkih za zelo suho kožo.
• Vazelin je nekoliko po krivici zapostavljena snov, ki je zaradi svojega izvora (pridobiva se iz nafte) zašla na slab glas. Vazelin farmacevtske kakovosti, je za uporabo popolnoma varen, ne povzroča aken in je zelo dobrodošel zlasti pri zelo suhi koži in za zaščito pred zunanjimi dejavniki. Zaščitni sloj, ki ga naredi na koži, učinkovito preprečuje izgubo vlage skozi kožo in varuje pred vetrom in mrazom.

Koristne sestavine so tudi antioksidanti, na primer vitamin C in E in številne druge snovi s tem učinkom, ki pomagajo ščititi kožo pred poškodbami zaradi prostih radikalov.

Kadar koži primanjkuje le vlage, nanos vlažilne kreme običajno zadošča, da vsaj za del dneva spet dosežemo ugodje. Pri suhi koži, ki ji manjka kožnih maščob (lipidov), pa je olajšanje po nanosu vlažilne kreme le kratkotrajno ali ga sploh ni, koža se tudi bolj lušči in prej pokaže znake vnetja. Takrat je poleg ustreznega vlaženja in zadostne hidracije od znotraj (dovolj vode!), treba nadomestiti manjkajoče lipide. V ta namen so koristni pripravki z naravnimi olji in drugimi sestavinami, ki pomagajo uravnotežiti kožo, spet vzpostaviti delujočo kožno pregrado in zadovoljivo vlažnost (na primer prečiščeni vazelin, jojobino ali konopljino olje, dekspantenol in druge).

Hrana, bogata z vitamini, antioksidanti in omega-3 maščobnimi kislinami lahko pomaga izboljšati stanje kože. Pomembno je pitje zadostnih količin vode. Sladka in mastna hrana, alkohol in kajenje lahko poslabšajo stanje kože, zato se je temu dobro izogibati.

Za kožo je nujna zadostna količina vitamina D v telesu, katerega predstopnja se tvori v koži ob izpostavitvi sončnim žarkom. Če ga dodajamo prehrani, upoštevajmo navodila proizvajalca in izberimo takšnega, ki mu lahko zaupamo.

Gibanje v čistem okolju na svežem zraku v splošnem izboljša preskrbo telesa s kisikom in spodbudi prebavo, presnovo in prekrvavitev, s čimer je tudi koža bolje preskrbljena.

Staranje kože

Staranje kože je naraven proces, ki ga povzroča kombinacija notranjih in zunanjih dejavnikov. Na večino zunanjih dejavnikov z ustreznimi izbirami in nego vsaj nekoliko lahko vplivamo, posredno (predvsem z izogibanjem stresnim situacijam) pa imamo vpliv tudi na notranje dejavnike.

Notranji dejavniki:

• Genetika: Naši geni v osnovi določajo hitrost in način staranja kože.
• Hormoni: Spremembe v hormonskem ravnovesju, izrazito na primer pri ženskah med menopavzo, vplivajo na procese v koži in s tem na debelino, elastičnost in vlažnost kože.

Zunanji dejavniki:

• UV sevanje: Dolgotrajna izpostavljenost sončnim žarkom povzroča fotostaranje, kar vodi do hitrejšega nastanka gub, pigmentnih madežev in izgube elastičnosti. Fotostaranje je najpomembnejši vzrok za starostne spremembe na koži. Kar primerjajte kožo, ki je pretežno pokrita, s tisto, ki je stalno izpostavljena soncu! Razlike v prožnosti, gladkosti in številu gub in pigmentnih znamenj so očitne.
• Onesnaženje: Izpostavljenost onesnaževalcem iz zraka lahko prispeva k staranju kože, saj povzročajo oksidativni stres in vnetja. Zadrževanje v zdravem naravnem okolju pozitivno vpliva na stanje kože.
• Kajenje: Toksini v cigaretah pospešujejo razgradnjo kolagena in elastina, kar povzroča prezgodnje gube.
• Prehrana in življenjski slog: Nezdrava prehrana, pomanjkanje spanja in stres lahko negativno vplivajo na zdravje kože.

Simptomi staranja kože

se razvijajo postopoma in vključujejo:

• Gube in linije: Prvi znaki staranja kože so fine linije, iz katerih sčasoma nastanejo globlje gube, saj koža izgublja volumen.
• Izguba elastičnosti: Koža postane manj prožna in se povesi.
• Tanjšanje kože: Koža postane tanjša in bolj krhka.
• Suha koža: S staranjem se zmanjšuje tvorba sebuma in naravnih vlažilnih faktorjev v koži, kar povzroča suhost kože.
• Pigmentne spremembe: Pojavijo se starostne pege in neenakomeren ten kože.
• Vidne kapilare: Kapilare postanejo bolj vidne.

Nega zrele kože

Staranje kože je naraven proces, ki ga z določenimi ukrepi lahko upočasnimo in ohranjamo kožo bolj mladostno:

• Zaščita pred soncem: Redna uporaba kreme z visokim zaščitnim faktorjem je ključna za preprečevanje fotostaranja. Pred soncem nas zaščitijo tudi primerna oblačila (klobuk, dolgi rokavi).
• Zdrava prehrana: Prehrana bogata z antioksidanti, vitamini in minerali pomaga ohranjati zdravje kože. Koristna so živila, bogata z vitaminoma C in E, beta karotenom in omega-3 maščobnimi kislinami.
• Hidracija: Pitje zadostnih količin vode ohranja kožo hidrirano. Vlažilni pripravki  pomagajo zadrževati vlago v koži.
• Primerna nega zavira procese staranja in podpira obnovo.
• Nežen pristop k negi: Uporaba blagih čistilnih pripravkov za kožo in redno izvajanje nežnega pilinga omogoča boljši učinek sestavin kozmetičnih izdelkov.
• Redna vadba: Vadba izboljša prekrvavitev in pomaga pri odstranjevanju toksinov iz telesa, kar prispeva k bolj zdravi koži.
• Prenehanje kajenja: Kajenje pospešuje staranje kože, zato je prenehanje kajenja eden najboljših načinov za ohranjanje mladostnega videza kože.
• Spanje: Kakovosten spanec je ključnega pomena za regeneracijo kože. Poskrbite za dovolj spanja in ustrezen ritem spanja.

Če bomo poznali in upoštevali potrebe svoje kože, lahko tudi naravni procesi staranja kože potekajo počasneje, naša koža pa dlje časa ostane bolj sijoča in prožna. Pa tudi bolj odporna na razne dejavnike iz okolja, ki so pomembni tudi za naše splošno zdravje!